Po torku, ko so predsedniki strank LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS pregledali programske predloge NSi-ja, so se tokrat lotili predlogov SD-ja, v četrtek pa bo na vrsti SMC. Marjan Šarec je skoraj štiriurni sestanek označil za učinkovit. Kot je pojasnil v izjavi za medije, je bila debata nekoliko daljša, saj meni, da je prav, da vsak pove, kaj misli.

Po njegovih besedah je skupnih imenovalcev med strankami veliko, pri nekaterih točkah pa v podrobnostih niso "prišli čisto skupaj, ampak zadeva gre v to smer". Skupnih imenovalcev pa ni želel našteti, saj se mu ne zdi korektno, da bi jih razkril v fazi pogovorov. Zanikal je, da bi bila kakšna večja nesoglasja med SD-jem in NSi-jem, denimo pri davkih in zdravstvu.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s programom, če se na koncu NSi odloči, da ne pristopi k tej koaliciji oziroma ali bo to pomenilo spremembo programa, pa je dejal le: "Če greš po neki cesti, pa je zaprta, greš pač po drugi."

Ocenil je, da je šlo pri izjavah predsednikov SD-ja Dejana Židana in SMC-ja Mira Cerarja o dveletni koalicijski pogodbi za nesporazum, saj da je Židan rekel le, da je treba priti vsaj do projektov za dve leti, zagotovo pa ni mislil, da je to cilj. Cerar je namreč pred srečanjem izrazil skrb, saj po njegovem mnenju projektna vlada, oblikovana zgolj za dve leti, ne bi bila zagotovilo politične stabilnosti.

Tudi tokrat je zatrdil, da o kadrovskem razrezu vladnih resorjev še niso govorili. Ponovil je svoje pričakovanje, da tisti, ki so najbolj izrazito poudarjali določena področja, potem te resorje tudi prevzamejo. "Mi bomo vzeli tiste resorje, s katerimi mislimo, da bomo lahko vodili vlado," je dejal o ambicijah LMŠ-ja.

Kaj je v osnutku pogodbe
Koalicijski dokument po Šarčevih besedah nastaja sproti, vanj vključujejo pripombe posameznih strank. To, da je v torek v javnost pricurljala še ena različica tega dokumenta, Šarec ocenjuje kot "neko neresnost pri tistem, ki tak dokument posreduje, ker če piše zaupno, je pač zaupno". Spletni portal Siol je v torek med drugim zapisal, da naj bi različica osnutka koalicijske pogodbe, o kateri so govorili v torek, med drugim vsebovala dogovor o prodaji 50 odstotkov NLB-ja do konca leta, namero o vložitvi tožbe zoper Hrvaško, zavezo o nadaljevanju pogajanj s sindikati javnega sektorja in sledenje ukrepom, ki bodo glede prebežnikov sprejeti na ravni EU-ja.

Ko bo na mizi končna različica dokumenta, bodo o njem odločali pristojni organi strank in potem bo jasno, ali ima zadostno podporo. "Dokler nimamo 46 podpisov oziroma več, ne moremo trditi, da to podporo imamo," je dejal.

Če zagotovila potrebne večine v DZ-ju ne bo imel, na glasovanje o svojem mandatarstvu ne bo šel, je zatrdil. Na vprašanje, do kdaj bi to lahko postalo jasno, je odgovoril: "Če bi imel te sposobnosti, potem se ne bi ukvarjal s politiko, ampak bi napovedoval prihodnost." Petka, ko bo predsednik republike Borut Pahor opravil drugi krog posvetovanj z nekaterimi poslanskimi skupinami, po katerem naj bi se odločil o predlogu kandidata za mandatarja, pa ne vidi kot nekega usodnega dneva.

Tudi če bo Pahor v prihodnjih dneh za mandatarja predlagal predsednika SDS-a Janeza Janšo, po Šarčevem mnenju to za njihova usklajevanja ne pomeni nič posebnega. "Mi smo že povedali, da ima Janez Janša vso pravico dobiti mandat, je relativni zmagovalec volitev in verjetno mu bo predsednik republike tudi dal ta mandat, če bomo mi povedali, da 46 glasov nimamo. In v tem ne vidimo nobene težave," je dejal.