Sorodna novica Obrambno ministrstvo bo začasno vodil premier Golob

Obrambni minister Marjan Šarec bo z ustanovno sejo Evropskega parlamenta nastopil mandat evropskega poslanca, ministrska funkcija pa mu bo prenehala. Te dni se še s polnimi pooblastili mudi na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Prek videopovezave se je v Odmevih z njim pogovarjala Rosvita Pesek.

Najpomembnejša tema vrha severnoatlantskega zavezništva bo pomoč Ukrajini. O tem govorite prav v času, ko je Putinova vojska napadla civilne cilje in poškodovala tudi otroško bolnišnico v Kijevu. Kakšna bo ta pomoč in koliko je bo?

Ti napadi na ukrajinske cilje samo še potrjujejo to, kar ves čas govorimo: da je Rusijo treba ustaviti in da to, da trpi civilno prebivalstvo, ne vodi nikamor. Zato si vse države, ki se zavedamo, da se na ukrajinskih tleh odloča tudi o prihodnosti Evrope, že ves čas prizadevamo za pomoč Ukrajini. Slovenija pomaga že ves čas tako z vojaško kot humanitarno pomočjo, tako kot tudi druge države. Zagotovo se mora ta pomoč nadaljevati in tudi Slovenija bo, tako kot doslej, prispevala svoj delež. Zagotovo pa bo prišel tudi čas, ko se bo treba začeti pogovarjati o miru. Vendar mi se moramo začeti pogovarjati o pravičnem miru za Ukrajince, ki se borijo za svojo ozemeljsko celovitost, pravzaprav za svojo državo. Treba jih je razumeti, da ne morejo kar sprejeti, da izgubijo del ozemlja in popustijo pod temi pritiski. Saj se navsezadnje ve, kdo je agresor.

Sorodna novica Po napadu na otroško bolnišnico v Kijevu: "Namerno ciljanje zaščitenih bolnišnic je vojni zločin"

V Washington je prišel tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Čaka, da bo njegova država povabljena v zvezo Nato. Nekatere države članstvu niso naklonjene, dokler je Ukrajina v vojni z Rusijo. Kaj pa vi? Boste podprli povabilo ali ne?

Ukrajina je v vojni, to je dejstvo. Dokler tam divja vojna, so razmere drugačne, kot če bi se pogovarjali v miru in če bi se pogovarjali z državo, ki se je odločila za članstvo, in potem bi to nekako tudi izpeljali. Zdaj je tam vojna in razmere so drugačne. Tako da danes govoriti o tem je absolutno tema, ki je ne moremo gledati enoznačno, in o tem se bo govorilo tudi še v prihodnje. Znano je, da ima Ukrajina odprta vrata. Ta vrata zagotovo niso zaprta. Vendar, kot ste že sami povedali: država je v vojni. Za kakršne koli korake je seveda treba najprej doseči mir, neko situacijo, ko se bo mogoče drugače pogovarjati.

Slovenija je že 20 let članica zveze Nato in žal svojih zavez ne spoštuje. Namesto dveh odstotkov BDP-ja za sredstva za obrambo smo pri dobri polovici, torej z 1,3 odstotka smo povsem na repu. Po deležu smo predzadnji. Kako se Nato odziva na naše neizpolnjevanje zavez in koliko smo zaradi tega še verodostojen partner?

Naša vlada je že takoj na začetku resno pristopila k tej temi, spremenili smo strateške dokumente. Prejšnja resolucija je predvidevala, da bi dva odstotka dosegli do leta 2035, mi smo ta datum zamaknili v leto 2030, tako da je tam tisti rok, ko je treba doseči dva odstotka. Izdatki za obrambo rastejo tudi za leto 2025. Proračuna za leti 2025 in 2026 sledita resoluciji, sledita dokumentom, tako da trenutno ne moremo govoriti, da Slovenija ne izpolnjuje ničesar. Držimo se tistega, k čemur smo se zavezali v dokumentih. Zveza Nato pozna naše dokumente, pozna naša prizadevanja, vedo, da politična volja obstaja, zato Slovenija zagotovo povečuje svoje izdatke in tudi sledi dokumentom. Če se bo proračun v prihodnjih letih dvigoval tako, kot se zdaj, potem bomo ta cilj tudi dosegli.