Predmet kazenske ovadbe zoper Dars je sum storitve kaznivega dejanja ob razveljavitvi razpisa za izbiro izvajalca del za gradnjo predora Markovec. Ovadba se nanaša na člane uprave Družbe za avtoceste, Žana Jana Oplotnika, Boštjana Riglerja in Aleša Hojsa, predsednika nadzornega sveta Darsa Francija Slaka in predsednika Darsa Tomislava Nemca. Upravi očitajo zlorabo položaja ter zahtevajo sedem milijonov evrov odškodnine.

Odločitev o tožbi sta sicer pojasnila pravna zastopnika obeh podjetij, Boštjan Penko in Aleksij Mužina. Penko je razložil, da se je Dars za italijansko podjetje Vidoni odločil, čeprav sta strokovni komisiji ugotovili, da je njihova ponudba nepravilna. Zloraba položaja naj bi se zgodila prav zaradi te odločitve.

"Žerjav blatil SCT"
Zasebno tožbo pa so na Darsu vložili tudi zoper prometnega ministra Radovana Žerjava, in sicer zaradi obrekovanja, saj naj bi s svojimi izjavami blatil SCT. Ob tem sta odvetnika spomnila na novico Slovenske tiskovne agencije, za katero je Žerjav izjavil, da je SCT opravil šlamparijo v povezavi z gradnjo šentviškega predora. Pri SCT opozarjajo, da so dela opravili dobro.

Dolga zgodba predora Markovec
Dars je v začetku marca med tremi prispelimi ponudbami na razpis za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper- Izola izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag.

Na Darsovo odločitev sta se z zahtevo po reviziji pritožila SCT in Primorje, nato je odločitev o oddaji javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila, vendar je državna revizijska komisija njun zahtevek zavrnila. Nadzorni svet Darsa se je nato sredi julija odločil, da bo razpis ponovil, SCT in Primorje pa sta zahtevala, naj Državna revizijska komisija presodi, ali naročnik ravna prav ali ne.

Kot je v sklepu ugotovila komisija, ima naročnik, v tem primeru Dars, možnost sprejeti odločitev, da zavrne vse ponudbe in javnega naročila ne odda. Je pa v primeru, da ne odda naročila edinemu ustreznemu ponudniku, dolžan opraviti nekatera formalna ravnanja in svoja dejanja pojasniti.

Dars po mnenju komisije pojasnil razloge za odločitev
Razloge za odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in začetku novega postopka oddaje javnega naročila je Dars po ocenah Državne revizijske komisije navedel v predpisanem obsegu. V okviru razlogov je Dars med drugim izpostavil, da želi spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bi povečal možnost pridobitve ponudb in med njimi izbral tisto, ki bo zaradi konkurenčnih prednosti ugodnejša. "Takšno naročnikovo ravnanje lahko kvečjemu širi konkurenco, ne pa jo oži," med drugim meni revizijska komisija.