V Sloveniji predstavljajo prihodki socialnega podjetništva le 1,5 odstotka BDP-ja, vendar naj bi se v prihodnje ta delež bistveno povečal in do leta 2020 približal evropskemu povprečju, je na seji konference SD-ja o socialnem podjetništvu v Sežani dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Po ministričinem mnenju ni nič narobe, če socialno podjetništvo ustvarja tudi dobičke, a jih je treba znova vložiti v razvoj dejavnosti. Primeri dobrih praks iz razvitih evropskih držav kažejo, da socialna podjetja, zadruge in kooperative omogočajo kakovostnejše življenje svojih članov in zaposlenih ter bistveno prispevajo k razvoju dejavnosti in okolja, je zatrdila.

Boljša zakonodaja bi lahko pomagala
Iniciative, ki prihajajo od spodaj, bi lahko spodbudili tudi od zgoraj, z ustrezno zakonodajo, pa je prepričana poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič. Veliko priložnosti za razvoj vidi predvsem v socialnem varstvu in pomoči starejšim ter v kmetijstvu, medtem ko bo treba na področju gospodarstva storiti še marsikaj.

Na začetku seje je zbrane nagovoril tudi predsednik SD-ja Igor Lukšič. Opozoril je, da proces globalizacije poteka v dveh smereh, ključna pa je koncentracija kapitala, kar se intenzivno dogaja v zadnjem času.

"Slovenija je kot majhna država zlasti močno izpostavljena tem pritiskom, da bi, kjer je to le mogoče, multinacionalke in nekatere države, ki podpirajo svoje multinacionalke, državno lastnino ali lastnino kakšnih drugih državnih podjetij pridružili multinacionalkam. In temu rečejo globalizacija, temu rečejo naravni proces. Mi pa dobro vemo, da gre za vprašanje kakovosti življenja, mi smo ustanovili socialno državo, da bomo sami upravljali svoje premoženje in da bomo upravljali produkte svojega dela," je dejal Lukšič, ki še meni, da bi morali v Sloveniji obdržati več velikih podjetij v slovenski in državni lasti.