Predsednik opozicijske stranke SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X opozoril, da so očitki zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik v Sloveniji osrednja tema že deset dni, kritike pa je ocenil za "več kot upravičene". Ob tem je opozoril, da se država spopada s številnimi drugimi težavami – med drugim je poudaril, da je Slovenija že tri mesece brez ministra za zdravje, opozoril je na vse večji migrantski pritisk, na naraščanje inflacije in na to, da je obnova po ujmi daleč od optimalne.

"Da vladi skrajšamo muke in omogočimo pristojnim ukvarjanje tudi z drugimi perečimi težavami, bo poslanska skupina SDS-a vložila interpelacijo zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik," je sporočil Janša. "Pričakujemo sicer enak rezultat kot pri prejšnji desni roki predsednika vlade Goloba ministru Loredanu," je dodal. Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je namreč odstopil, še preden je DZ odločal o interpelaciji, ki so jo vložili v SDS-u.

Kot je v izjavi za medije dejal poslanec SDS-a Andrej Kosi, je interpelacija zoper ministrico za javno upravo še v pripravi, zato je o konkretni vsebini po njegovih besedah še prezgodaj govoriti. Tudi on je sicer ponovil, da so očitki, ki se zoper ministrico pojavljajo v javnosti, več kot upravičeni, ob tem pa so druge težave potisnjeni v ozadje. "Tudi na področju javne uprave ni bilo velikih premikov," je dodal in tako kot Janša izrazil pričakovanje, da bo ministrica svoj odstop podala sama.

Ob 35 glasovih opozicije je uspeh interpelacije v DZ-ju malo verjeten

Po vloženi interpelaciji bo sicer imela ministrica skladno s poslovnikom DZ-ja najmanj 15 dni in največ 30 dni časa za odgovor na interpelacijo. DZ razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora interpeliranega ministra, če so poslanci dobili odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na interpelacijo, če odgovor na interpelacijo v tem roku ni bil dan.

Predlagatelji interpelacije sicer za razrešitev ministra potrebujejo 46 glasov. SDS, ki šteje 27 poslancev, tako nima zadostnega števila glasov. Na vprašanje, ali bodo k sopodpisu interpelacije povabili tudi opozicijski NSi, v SDS-u za zdaj niso odgovorili. Obe opozicijski stranki sicer skupno premoreta 35 glasov, kar pomeni, da je uspeh interpelacije malo verjeten.

Interpelacija delu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik bo sicer že peta interpelacija, vložena v aktualnem mandatu DZ-ja. Predtem so v SDS-u poleg interpelacije zdravstvenega ministra vložili še interpelacijo zoper nekdanjo notranjo ministrico Tanjo Bobnar, zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter interpelacijo o delu in odgovornosti celotne vlade.

Sajovic: Ministrica še ima zaupanje Svobode in očitno tudi predsednika vlade

Na ministrstvu za javno upravo so napovedali, da se bodo na napovedano interpelacijo SDS-a zoper ministrico Ajanović Hovnik odzvali, ko bodo interpelacijo tudi prejeli.

Na napoved SDS-a so se medtem že odzvali v poslanski skupini Gibanja Svoboda. "Ta trenutek seveda še ni vseh dejstev in ima ministrica moje in naše zaupanje, očitno pa tudi zaupanje predsednika vlade," je v odzivu na napoved interpelacije ministrice za javno upravo dejal vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. "Če ministrici ne bi zaupali, bi to ta trenutek pred vami povedal. Ministrico smo imenovali, zanjo smo dvignili roko – ko pretehtamo vsa dejstva, če ne prej, ob interpelaciji, se bomo ustrezno odločili," je dodal.

Poudaril je, da v koaliciji vse očitke jemljejo resno in dogovorno. "Želimo slišati argumente za in proti, in to se bo v naslednjih tednih zgodilo," je napovedal. Ob tem je poudaril, da v Gibanju Svoboda ostajajo zavezani temu, da morajo javni razpisi biti oblikovani tako, da v največji meri nagovarjajo interese in potrebe slovenske javnosti. "V svojem imenu moram reči, da sem zadovoljen, ker je interpelacija javna možnost z veliko časa, da se vse zadeve razjasnijo in pojasnijo javnosti in seveda tudi tistim, ki o tem odločajo," je dejal.

V Levici pričakujejo pojasnila ministrice

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je v izjavi za medije dejal, da je bila interpelacija SDS-a zoper ministrico za javno upravo le vprašanje časa. "Po razkritjih prejšnji teden je bilo jasno, da se bo to zgodilo. Tako da je popolnoma razumljivo, da je opozicija potegnila to potezo," je povedal. V Levici ob tem pričakujejo, da bodo pristojne institucije nemudoma in z vso resnostjo preiskale vse očitke.

O glasovanju o interpelaciji se bodo v koaliciji pogovarjali, ko bodo znani rezultati predhodnega preizkusa KPK-ja in ko bo tudi Ajanović Hovnik podala pojasnila. Praksa vsake vlade do zdaj pa je bila, da ne podpre interpelacij proti ministrom svoje vlade. "So pa tudi ministri odstopali, še preden so glasovali o interpelaciji," je spomnil Vatovec. V Levici pričakujejo, da bi v primeru nedvoumnih razlogov za interpelacijo svoj odstop ponudila tudi aktualna ministrica za javno upravo.

O pogajanjih z javnim sektorjem pa v Levici menijo, da interpelacija ali morebiten odstop ministrice za javno upravo nanje ne bo vplival, saj gre za kolektivna pogajalska izhodišča, ki jih postavlja vlada. Menijo, da so pogajanja ena ključnih zavez, ki jih je dala koalicija, zato je prav, da imajo sindikati sogovornika, ki bo nadaljeval delo, in ne začel znova.

Cigler Kralj: Ministrici smo že predlagali, naj razmisli o odstopu

"Interpelacija je potrebna, naši podpisi zanjo pa niso potrebni," je v odzivu na napoved SDS-a dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. "Ministrici Ajanović Hovnik smo v NSi-ju že prejšnji teden javno povedali oz. predlagali razmislek v zvezi z njeno situacijo. Kajti naložila si je z vsemi odprtimi frontami takšno breme, da bo zelo težko opravljala svoje delo. Predlagali smo ji, da razmisli o svojem odstopu, da razbremeni delo vlade. Seveda pa je odločitev v njenih rokah in v rokah predsednika vlade," je dejal na novinarski konferenci.

Poudaril je sicer, da je v zvezi z dvomi o netransparentnem razdeljevanju javnih sredstev ključno, da svoje delo opravijo pristojni organi. "Mi smo prispevali k temu s sklicem komisije za nadzor javnih financ," je spomnil. Napovedal je, da bodo v okviru komisije poleg visokih stroškov službene poti obravnavali tudi omenjeni sporni razpis.

"Možnost je, da se izkaže, da z razpisom ni bilo nič narobe. Ampak ministrici lahko očitamo veliko več – predvsem odsotnost reforme javne uprave," je dodal Cigler Kralj. V NSi-ju namreč ministrici očitajo, da ni bil na področju reforme javne uprave v zadnjem letu storjen noben korak. "Imamo samo načrte, obljube in časovnice," je dejal Cigler Kralj.

Kot je ocenil, so očitki, sredi katerih se je znašla Ajanović Hovnik, drugačni od situacije, v kateri se je v času svojega ministrovanja znašel sam. Takratna opozicija mu je namreč očitala, da je zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil takratni minister, na razpisu njegovega resorja dobil 130 tisoč evrov. "KPK je podal svoje mnenje in povedal, da ni bilo nobenih kršitev zakona in tudi prekrškov z integriteto in korupcijo," je poudaril.

Očitki o stroških službene poti in domnevni netransparentnosti pri razpisu

Ajanović Hovnik se je na udaru kritik najprej znašla zaradi visokih stroškov službene poti petčlanske delegacije ministrstva v New York, za katero je država odštela nekaj več kot 33.000 evrov. Ministrica je navedbe o neupravičenosti udeležbe sodelavk ministrstva v preteklih dneh zavrnila in stroške ocenila kot razumne. V bran ji je stopil tudi predsednik vlade Robert Golob.

Sorodna novica Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov

Pretekli teden pa se je Ajanović Hovnik znašla tudi sredi dvomov o transparentnosti razdeljevanja javnih sredstev. Ministrstvo je namreč konec letošnjega marca objavilo javni razpis za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju v vrednosti 10,6 milijona evrov. Med največjimi prejemniki sredstev je tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) s sedežem v Mariboru. Vodi ga Kaja Primorac, ki je hkrati tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica in direktorica je bila do sredine lanskega junija ministrica Ajanović Hovnik.

Na ministrstvu so ob tem pojasnili, da je ministrica kot predstojnica ministrstva zgolj podpisala razpisno dokumentacijo in na predlog strokovne komisije tudi nadaljnje spremembe dokumentacije, ni pa nikoli sodelovala v nobeni fazi odločanja.

Ministrstvo dodatno pojasnilo spremembo razpisa

Na ministrstvu so sicer dodatno pojasnili petkovo izjavo predsednika strokovne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij Luke Vidmarja. Zapisali so, da je bil razpis, ki se je znašel v središču medijskih poročanj, spremenjen na pobudo Vidmarja, saj je bilo na sejah strokovne komisije večkrat izpostavljeno, da je treba razpis spremeniti zaradi premajhnega števila vlog na nekaterih sklopih in prevelikega števila vlog na drugih sklopih. "Vse razprave, ki so potekale na sejah komisije, v zapisnikih komisije niso povzete, kar pa ne pomeni, da teh razprav na sejah ni bilo," so zapisali.

Vidmar je predlog za spremembo razpisa podal generalni direktorici pristojnega direktorata, ki ga je napotila, da preveri zakonitost morebitne spremembe razpisa s pravno službo ministrstva za javno upravo. Pravna služba je 25. julija podala pozitiven odziv iz katerega izhaja, da sprememba razpisov ni neobičajna praksa in se dogaja tudi na drugih resorjih.
Sektor za nevladne organizacije je nato pripravil spremembo razpisa in ga 26. julija predložil v potrditev vodstvu ministrstva za javno upravo. Ministrica je 27. julija podpisala spremenjen javni razpis, zato so v vabilu na dopisno sejo navedli, da je bila "sprememba razpisa pripravljena po dogovoru z vodstvom ministrstva in ne brez njegove vednosti, kar bi bilo sporno". Naslednji dan so spremenjeni razpis objavili v Uradnem listu.

Dodatno so pojasnili še, da vodstvo ministrstva s predlogom prejemnikov sredstev pred glasovanjem o tem predlogu na seji komisije ni bilo seznanjeno. To velja za obe glasovanji, torej 21. in 28. julija.