DZ je opravil razpravo o predlogu novele zakona o dohodnini, glasovanje o njenem sprejetju pa bo opravil na eni od prihodnjih sej. Predtem mora namreč odločiti glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je tik pred glasovanjem vložila poslanska skupina SDS-a, kljub upoštevanju dopolnil, ki jih je sama predlagala.

Novela odpravlja nekatere davčne razbremenitve, potrjene v času prejšnje vlade

V predlogu novele zakona o dohodnini vlada predlaga ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave do leta 2025 in odpravo nekaterih razbremenitev, potrjenih spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je danes dodatne prilive od dohodnine v letu 2023 ovrednotil v vrednosti 70 milijonov evrov.

A glasovanja o noveli ni bilo, saj so po končani razpravi odločali le še o vloženih dopolnilih. Preden bodo glasovali tudi o sprejetju novele zakona v celoti, morajo namreč odločiti o zahtevi za razpis posvetovalnega referenduma, je pojasnila predsedujoča na seji DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

V poslanski skupini SDS-a menijo, naj skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki tako neposredno kot tudi posredno vpliva na ekonomsko svobodo vsakega državljana, odloča ljudstvo samo. Zato so predlagali, da se v povezavi s predlogom novele zakona razpiše posvetovalni referendum.

Vladi v predlogu za razpis referenduma očitajo, da je izbrala ravno nasprotno pot kot prejšnja vlada Janeza Janše, ki je predlagala koristne spremembe za vse državljane. Vlada očitno meni, da bo država z denarjem, ki bi sicer ostal vsem zaposlenim, samostojnim podjetnikom in kmetom, ravnala bolje ter gospodarneje, so zapisali in dodali, da tega ne verjamejo.

Golob: Delajmo v dobro ljudi. Nehajte se zafrkavati.

"Nekateri se ne morejo sprijazniti s porazom na volitvah in uporabljajo vsa sredstva za blokado česar koli," je na dogodku ob koncu kampanje pred lokalnimi volitvami v Ljubljani v odzivu na predlog SDS-a dejal premier Robert Golob. Po njegovih besedah je zato toliko pomembnejše, "da ljudje na referendumu čez teden dni ponovijo, da je bilo dovolj – dajmo delati v dobro ljudi in nehajte se zafrkavati".

Davčna zakonodaja oz. dohodnina je po premierjevih besedah eno tistih vprašanj, kjer si želijo čim večjega konsenza. Ob tem je spomnil, da so bila v sredo na odboru DZ-ja za finance sprejeta tudi dopolnila, ki so jih k predlogu novele vložili v NSi-ju in SDS-u. "Ko opazimo, da je opozicija s svojimi amandmaji konstruktivna in deluje v korist državljanov, jih podpremo. Potem pa je nekoliko nenavadno, da ta ista opozicija nasprotuje celoti," je še dejal Golob.

V skladu s poslovnikom DZ-ja bo zdaj predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrščen na dnevni red redne seje državnega zbora, lahko pa se skliče tudi izredna seja. Če ga bodo takrat poslanci zavrnili, bo lahko sledilo glasovanje o predlogu novele zakona. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če želi vlada njeno uveljavitev s 1. januarjem 2023.

Novela po mnenju finančnega ministra predstavlja temelj javnofinančne vzdržnosti

Predlog novele zakona o dohodnini po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča predstavlja enega od osrednjih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v prihodnjih letih.

V sredo so člani odbora za finance v zakonsko besedilo zapisali nekaj opozicijskih predlogov, a so mu poslanci SDS-a in NSi-ja v današnji razpravi vseeno nasprotovali.

Vlada v noveli predlaga ustavitev načrtovane rasti splošne olajšave, in sicer se bo le še prihodnje leto zvišala s sedanjih 4500 evrov na 5000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Med poglavitnimi predlaganimi rešitvami so še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu spet na 50 odstotkov in nova olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta. Stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem se ob tem vrača na 25 odstotkov.

Spremembe so predvidene tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Zanje bo v skladu z na odboru za finance sprejetim dopolnilom NSi-ja veljalo, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa.

Sorodna novica Vlada potrdila predloge davčnih sprememb

Spremembe so predvidene tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Te so bile v javni razpravi deležne precej pozornosti. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi-ja, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa, in ne že pri 35.000 evrov prometa, kot je predlagala vlada.

Na predlog SDS-a pa je odbor zvišal posebno olajšavo za mlade, ki jo kot novost dohodninske zakonodaje predlaga vlada. Namesto za 1000 evrov se bo davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti znižala za 1300 evrov. Za približno 7,5 odstotka se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili poslanci NSi-ja, ki so poskušali to olajšavo zvišati s svojo novelo zakona, ki pa jo je DZ-ju v začetku tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo.

V opoziciji spremembam nasprotujejo, v SD-ju zadržani

"Gre za odpravo škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija," je dejal Soniboj Knežak (SD), a hkrati spomnil, da so si vladne stranke v koalicijski pogodbi na davčnem področju zastavile ambiciozne in obsežne cilje. Toda vladni predlog tem visokim ciljem ne sledi, podpora opozicijskim dopolnilom v zadnjem hipu pa po njegovih besedah pomeni še dodaten odstop od danih zavez. Poslanci SD-ja se bodo tako pri glasovanju vzdržali.

Da bodo glasovali za, so medtem napovedali v poslanskih skupinah Levica in Svoboda. Matej Tašner Vatovec (Levica) je sicer opozoril, da novela zakona ne uresničuje v celoti zavez iz koalicijske pogodbe, zato takoj po njeni uveljavitvi pričakuje ponoven razmislek in pristop k resni davčni reformi. Monika Pekošak (Svoboda) se je z novelo zakona o dohodnini strinjala z besedami, da ima veljavni zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, uničujoče posledice za javne finance. "Ideja ni, da bi jemali ljudem, saj se bo splošna olajšava zvišala, čeprav za manj, kot je predvideno zdaj," je zagotovila.

Poslanci opozicijske stranke SDS ob tem spremembam pri dohodnini nasprotujejo. "Ne gre za nič drugega kot za korak k nižjim plačam," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). To se ji zdi nesprejemljivo in v času visoke inflacije tudi nerazumljivo.

Sorodna novica Odbor nekoliko omilil zaostritev davčne obravnave normirancev

Da je v času visoke inflacije potrebna drugačna davčna politika, je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Potrebne so davčne razbremenitve," je dejal in kljub podpori opozicijskim dopolnilom poudaril, da se v NSi-ju z davčno politiko vlade ne strinjajo. Vseeno se bodo poslanci NSi-ja glasovanja vzdržali, je pred začetkom seje povedal novinarjem, ko je izrazil tudi zadovoljstvo, da so bila na matičnem odboru sprejeta njihova dopolnila.