Poslanska skupina opozicijske stranke SDS finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču očita ravnanja, ki imajo po njihovem mnenju elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev. Po njihovih trditvah je minister javnost zavajal v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, očitajo pa mu tudi, da je z negospodarnim in nesmotrnim upravljanjem javnih sredstev oškodoval državno blagajno.

Računsko sodišče je namreč v zaključnem revizijskem poročilu predloga zaključnega računa lanskega proračuna, ki zajema tudi pravilnost nakupa prostorov na Litijski cesti v Ljubljani, ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. Na ministrstvu za finance so očitke sicer zavrnili.

"Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz proračunske rezervacije, do tega škodljivega nakupa Litijske 51 gotovo ne bi prišlo, ker pogoj za to, da se je to zgodilo, je bila ta prerazporeditev," je na novinarski konferenci poudaril poslanec SDS-a Zvonko Černač. Dodal je, da je odgovornost finančnega ministra večja od odgovornosti drugih ministrov, ker je skrbnik celotnih javnih financ.

Černač je spomnil, da so v SDS-u Boštjančiča že po objavi poročila Računskega sodišča pozvali k odstopu, če tega ne bi storil, pa so predlagali, naj premier Robert Golob predlaga njegovo razrešitev. O tem je takrat odločal tudi odbor DZ-ja za finance, a je bila zahteva poslancev SDS-a zavrnjena.

Očitki tudi zaradi nakazil v davčno oazo

Ob tem je po mnenju SDS-a Boštjančič tudi zlorabil uradni položaj, zaupanje kot skrbnik javnih financ pa je izgubil tudi zaradi "nakazil ministrovega podjetja na račun v davčno oazo", so zapisali v sporočilu za javnost. Pred meseci so mediji namreč poročali, da je pred vstopom v politiko Boštjančič prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v davčno oazo Belize v Srednji Ameriki.

Boštjančič je tedaj za POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov. "Pri tem sem sodeloval z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je tudi posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic," je pojasnil.

Zaradi naštetega poslanci SDS-a državnemu zboru predlagajo, da po opravljeni razpravi Klemna Boštjančiča razreši z mesta ministra za finance.

Osma interpelacija v mandatu aktualne vlade, vse vložil SDS

Za razrešitev ministra je sicer potrebnih 46 glasov poslancev, poslanska skupina SDS-a po odhodu Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha šteje 24 poslancev. Interpelacija zoper Boštjančiča je že osma po vrsti v mandatu vlade Roberta Goloba, vse je v parlamentarni postopek vložil SDS.

Najprej zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon in tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, nato pa zoper celotno vlado, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, dvakrat ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in zdaj še zoper ministra Boštjančiča. Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister, sta pa Bešič Loredan in Švarc Pipan odstopila še pred zagovorom v DZ-ju. Po uspešno prestanem prvem zagovoru v DZ-ju pa je, še preden bi se morala drugič zagovarjati, odstopila tudi Stojmenova Duh.