Državni zbor se je na zahtevo velikega dela opozicije sešel na izredni seji, na dnevnem redu katere je bil predlog priporočil o tem, naj vlada zagotovi financiranje javne službe STA-ja. Predlog je odbor za kulturo v četrtek zavrnil, zato DZ o predlogu ni glasoval, ostalo je le pri razpravi.

Zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja v povezavi z "načrtnim finančnim vladnim izčrpavanjem hrbtenice slovenskega novinarstva STA-ja" so pripravili v poslanski skupini SAB-a, podpise pod njo pa so prispevali še poslanci LMŠ-ja, SD-ja, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Tina Heferle iz LMŠ-ja je na seji dejala, da pravno podlago za financiranje STA-ja po mnenju vrhovnega sodišča predstavlja že sam zakon o STA-ju, posebej za leto 2021 pa 66. člen sedmega protikoronskega zakona. "Sodišče zelo jasno pove, da vlada za izplačilo svojih obveznosti do STA-ja ne potrebuje nobene pogodbe in nobene uredbe," je poudarila.

Mojca Škrinjar iz SDS-a pa je spomnila na zakon o javnih financah, po katerem morajo izplačila proračunskih sredstev temeljiti na knjigovodskih listinah. Po njenih besedah mora STA glede na odločitev sodišča tudi določiti cenik svojih storitev. Ko bo to uredila, bo financiranje po njenih besedah steklo.

Aleksander Reberšek iz NSi-ja pa je sejo ocenil kot predstavo za javnost in pesek v oči. "S takimi sejami se preusmerja pozornost od dobrega dela vlade," je prepričan. Pri tej seji gre po njegovih besedah le za nabiranje političnih točk.

Predlagatelji so medtem vztrajali, da je seja pomembna, saj je STA tik pred stečajem. Vlada samo išče izgovore, zakaj ne financirati STA-ja, je dejal Matej T. Vatovec (Levica). Za vlado in koalicijo je namreč težava, da ne more vplivati na to, kako STA poroča. Vlada bi želela, da STA postane agencija točno te konkretne vlade, je poudaril.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc se je odzvala z besedami, da si je urad vlade za komuniciranje prizadeval za sklenitev pogodbe s STA-jem za izvajanje javne službe za letos. Ni pa mogel privoliti v določbe, po katerih bi se nekatere storitve obračunavale dvakrat. Želja vlade je pregledno finančno delovanje, njena pravica pa je vpogled v dokumentacijo STA-ja, je izpostavila. Jasno je treba po njenem prepričanju tudi določiti, kaj je javna in kaj tržna dejavnost.

Ob pozivih k spoštovanju zakonov je dejala, da je treba spoštovati tudi zakon o javnih financah. V skladu z njim po njenih navedbah ni mogoče izplačevati sredstev iz proračuna brez ustreznih dokazil.

Alenka Bratušek iz SAB-a je v predstavitvi zahteve spomnila, da STA že 281 dni opravlja javno službo, ne da bi ji vlada plačala zanjo. Po njenih besedah je šokantno, da se je treba v DZ-ju pogovarjati o tem, da mora vlada spoštovati zakone. STA je dala vladi po besedah Bratušek na voljo vso dokumentacijo, ki jo je želela. Državna sekretarka pa zdaj brani nekaj, v kar niti sama ne verjame, meni opozicijska poslanka.

Če vlada ne bo uredila financiranja STA-ja, bo pokazala, kakšen odnos ima do pravnega reda, je dejal Predrag Baković (SD). Branislav Rajić (NeP) pa je kot paradoksalno ocenil, da Slovenija od zahodnobalkanskih držav zahteva izpolnjevanje demokratičnih standardov, medtem ko predsednik vlade Janez Janša tega ne želi storiti.

Poslanski skupini SMC-ja in DeSUS-a na seji nista predstavili svojega stališča.

Po besedah Dušana Šiška (SNS) pa imajo mediji veliko družbeno moč, pri čemer ne odgovarjajo nikomur.

Predlagatelji izredne seje so želeli, da bi DZ danes sprejel priporočilo vladi, naj spoštuje 66. člen sedmega protikoronskega zakona in 20. člen zakona o STA ter od vlade zahteval, da v treh dneh zagotovi financiranje javne službe STA. Ker pa predlog na matičnem odboru DZ za kulturo v četrtek ni bil sprejet, danes niso glasovali o njem. Je bilo pa iz opozicijskih vrst slišati tudi razmišljanja o možnosti novega predloga ustavne obtožbe.

Tonin: Veselinovič ni hotel podpisati velikodušne pogodbe

Med potekom izredne seje je predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin komentiral aktualno dogajanje okoli STA-ja. Kot je dejal, je to do "skrajnosti spolitizirano vprašanje". Čudi se, da direktor STA-ja v odstopu Bojan Veselinovič ni hotel podpisati predlagane pogodbe vlade, ki da je bila več kot velikodušna.

Po njegovih navedbah je bil direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija STA-ju pripravljen dati več denarja, kot ga nalaga sedmi protikoronski zakon, torej da bi namesto v 169.000 evrov Urbanija privolil tudi v več kot 200.000 evrov sredstev. Nelogično se mu tudi zdi, da za neko fotografijo, za katero država plača 25 evrov, STA vztraja pri tem, da jo še vedno želi prodajati naprej.

Na Toninove navedbe se je že odzval Veselinovič. "Ni res, da naj bi podpis ponujene pogodbe lahko prinesel STA-ju celo več kot 200.000 evrov na mesec. Višina mesečne pogodbene obveznosti bi bila namreč po nazadnje ponujeni različici pogodbe zamejena pri največ 169.000 evrih, financiranje pa bi temeljilo na mesečnem štetju povzetkov in fotografij Ukoma," je zapisal.

Na zahtevo Ukoma naj bi se po navedbah Veselinoviča znotraj poslovnega leta odrekli tudi prodaji fotografij, kar bi zmanjšalo tržne prihodke STA-ja. "Česa takšnega pa ob veljavni zakonodaji ne more zapovedati niti vladna uredba niti pogodba. Ker bi bila izjemno škodljiva, saj bi spremenila poslovni model STA-ja, ji odvzela profesionalno avtonomijo in finančno samostojnost, pogodbe nisem podpisal in odstopil s funkcije direktorja STA-ja," je še dodal. Na zahteve o tem, da je treba voditi ločene računovodske izkaze za javno službo in tržno dejavnost, pa je zagotovil, da STA to že ves čas počne.

Predstavniki zaposlenih na STA-ju ter Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije so v skupni izjavi zapisali, da je vlada s svojimi dejanji dala vedeti, da se požvižga na pozive odbora DZ-ja in zakone, ki jih sprejema parlament. "Na vas je, da zagotovite spoštovanje volje zakonodajalca ali pa ugotovite, da te moči nimate," je v imenu naštetih povedala zaposlena na STA-ju in predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik in še ponovila, da STA še vedno vsak dan opravlja javno službo, položaj pa je alarmanten.

O STA-ju razpravljal tudi matični odbor DZ-ja za kulturo

Na četrtkovem odboru za kulturo so se proti predlogu izrekli predvsem poslanci SDS-a, ki so vztrajali, da je ustavitev financiranja STA-ja upravičena, saj da je treba vzpostaviti večji nadzor nad porabo državnih sredstev, da je država plačevala nekaj, kar je STA nato prodajal še na trgu, in da je za vzpostavitev financiranja potrebna sklenitev pogodbe med STA-jem in Ukomom.

Predlagatelji razprave pa so jim odgovarjali z določbami iz zakona o tem, da za letošnje financiranje javne službe sklenitev pogodbe ni potrebna. Vladi in vladnemu uradu za komuniciranje med drugim očitajo kršitev dveh zakonov, finančno izčrpavanje STA-ja, kršenje pravic zaposlenih na STA-ju in poskus podreditve STA-ja zato, da bi lahko nadzorovali, kako STA poroča o vladi.

Po mnenju profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića ima vlada omalovažujoč, ponekod celo sovražen odnos do STA-ja. Kot je dejal, je vlada pri razlogih, kako naj bi se kriza prekinila, navaja neresnične ali izmišljene razloge, pri neplačevanju STA-ja pa gre za arbitrarno in nezakonito početje.

Predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Katarina Bervar Sternad je na seji odbora poudarila pomen javnih medijev. Ti morajo, kot je dejala, nesporno ostati platforma za vrsto vsebin, ki sicer ne bi bile vidne, to funkcijo pa je treba nujno krepiti, nikakor ne slabiti ali odpravljati. "Javni mediji držijo ogledalo družbi in oblast, ko ji videno ni všeč, bi morala spremeniti svoje delovanje, ne pa razbiti ogledala," je poudarila. Opomnila je, da vlada oz. v njenem imenu direktorja Ukoma že 280 dni zavrača plačilo STA-ja za opravljanje z zakonom določene javne službe, pri tem pa se ne ozira ne na odločitve sodišč ne na jasno opozorila iz EU-ja.