"Če bo razlika med izračunanim stroškom potrebnih minimalnih življenjskih stroškov in veljavnim minimalnim dohodkom več kot 20 odstotkov, se bo minimalni dohodek dvignil," je zagotovila ministrica Kopač Mrakova, a obenem poudarila tudi, da je denarna socialna pomoč v zakonu določena kot kratkotrajni prejemek.

Socialna politika v Sloveniji sicer po njenih besedah deluje po načelu vzajemnosti in subsidiarnosti, kar pomeni, da je za potrebno socialno varnost odgovoren predvsem vsak sam, potem jo je treba zagotoviti v okviru družine, šele zatem pride na vrsto država. "To je osnovno izhodišče socialne politike," je dejala. Posameznik v socialni stiski mora dobiti ustrezno pomoč za izhod iz položaja, v katerem se je znašel, je opozorila ministrica. Po njenih besedah je zato nujno dobiti ustrezno delo, čemur je namenjen projekt socialne aktivacije.

Rešitev brezdomstva ni zgolj denar
Spomnila je, da je prejemnik denarne socialne pomoči upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlike pri ceni storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Oproščen je tudi plačila RTV-prispevka. Družina dobi še otroški dodatek, subvencijo vrtca in šolske prehrane, je še odgovorila na poslansko vprašanje poslanke Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS) o možnostih preživetja z denarno socialno pomočjo.

Na vprašanje poslanca Mihe Kordiša (ZL) o socialni politiki na področju brezdomstva, pa je ministrica odgovorila, da problematike z denarnimi sredstvi ni mogoče reševati v celoti, zato ministrstvo namenja precejšnja sredstva letno različnim programom za pomoč brezdomcem. V letu 2016 so za te programe namenili več kot 1,1 milijona evrov, je povedala.

Klemenčič napoveduje spremembo izvršb
Minister za pravosodje Goran Klemenčič zagotavlja, da je predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, v zadnji fazi medresorskega usklajevanja. Vlada bo predlog predvidoma potrdila še pred parlamentarnimi počitnicami, je dodal.

Res je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih približno 7.300 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov, ki so bili nižji od 100 evrov, se je strinjal minister s poslanko Evo Irgl (SDS), ki mu je postavila poslansko vprašanje glede ukrepov, s katerimi bi preprečili nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Vendar pa je od vloženih izvršb takšnih, ki so izvedene, odstotek, je dejal. Zakonodaja namreč že danes omogoča poplačilo dolga na drugačen način, kar upošteva tudi sodišče, je dodal.

Napaka sodišča v primeru Vaskrsić
Upniku je torej omogočeno sprožiti postopek izvršbe na katero koli stvar, za katero meni, da bi lahko tako prišlo do poplačila, je pojasnil. Če dolžnik ugovarja v postopku in poplača terjatev drugače, mora sodišče po ministrovem opozorilu temu slediti.

V odmevnem primeru Vaskrsić, ki ga je omenila Irglova, pa je šlo po njegovih besedah na eni strani za veliko neodzivnost upnika, na drugi strani pa tudi za napako sodišča. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice sicer še ni pravnomočna, vsekakor pa jo bodo na ministrstvu po njegovih besedah spoštovali.

Kolar Celarc: Skupno javno naročanje je korak naprej
Poslanka SDS-a Jelka Godec je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc vprašala, zakaj skupna javna naročila v zdravstvu trajajo kar eno leto, kako dolgo traja priprava strokovnih meril in koliko časa ministrstvo potrebuje za objavo javnega razpisa. Poleg tega so jo zanimali vzroki za revizije. Skupno javno naročilo za rokavice, za katerega je bil rok za oddajo ponudb julij 2016, še vedno ni oddano, je še povedala poslanka.

Ministrica za zdravje Kolar Celarčeva je dejala, da so skupaj z ministrstvom za javno upravo leta 2015 začeli izvajati projekte skupnega javnega naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov. Prvo skupno javno naročilo za 900 sklopov zdravil je končano, pred oddajo naročila pa bo izveden še postopek s pogajanji. Za 30 sklopov so prejeli štiri zahtevke za revizijo. Sicer pa je ministrica poudarila, da je nadzor nakupa medicinske opreme prednostna naloga, s katero so že za opremo sedmih urgentnih centrov od prvotne ocene devetih milijonov, privarčevali tri milijone evrov.