osnovnega dolga v znesku 124 evrov. Vrhovno sodišče: sodišče je očitno drugače tolmačilo slovensko izvršilno zakonodajo.

Iz Strasbourga so sporočili, da je Slovenija kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću bo morala plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3.000 evrov za nematerialno in 5.000 evrov za povračilo stroškov.

Kot je dejal Vaskrsićev odvetnik Peter Čeferin, bodo poskrbeli, da bo dobil odškodnino izplačano čim prej. "Če se bo izplačilo zavlačevalo, bomo zarubili sredstva od države Slovenije."

Vrhovno sodišče je v odzivu na sodbo evropskega sodišča sporočilo, da je evropsko sodišče "očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo, ki so jo tudi sodišča v tem postopku upoštevala".

Zoran Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, so opravili izvršbo, v kateri so mu prodali hišo, in to po polovični ceni glede na tržno.

Dolg je poravnal, ko je izvedel za prodajo hiše
Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred plačilom dolga.

Po Čeferinovih besedah se je dolžnik med izvršilnim postopkom sicer pritožil na višje sodišče, a je bila pritožba zavrnjena. Izvršilnega postopka pa pred vrhovnim sodiščem ni mogoče izpodbijati. Vaskrsić se je tako obrnil na odvetniško pisarno Čeferin, ki je najprej vložila ustavno pritožbo. "Slovensko ustavno sodišče zadeve ni sprejelo v obravnavo, in to brez obrazložitve. Zato smo se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice," je razložil Čeferin, in sicer so uveljavljali kršitve dveh pravic: do zasebne lastnine in do učinkovitega pravnega sredstva.

Ob tem na vrhovnem sodišču dodajajo, da bo imela odločitev sodišča "vpliv na slovensko sodno prakso, tako kot jo ima tudi v drugih primerih, kadar odloči drugače od dotedanjega razumevanja zakonodaje v sodnih postopkih, verjetno pa tudi na zakonodajo". Kot so poudarili tako na vrhovnem sodišču kot na ministrstvu za pravosodje, je bila slovenska zakonodaja, tudi na podlagi izkušenj konkretnega primera, v tem času že dopolnjena.

Na ministrstvu za pravosodje so v odzivu dejali, da bodo odločbo ustrezno preučili in po potrebi predlagali še dodatne rešitve in ukrepe.

Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, dejavnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so marca 2012 pojasnili na vrhovnem sodišču.

Lani izdanih 244 sklepov o deložaciji
Lani je bilo na slovenskih sodiščih skupno izdanih 244 sklepov o deložaciji, so sicer navedli na vrhovnem sodišču. Podrobnejši podatki, s katerimi je postreglo ministrstvo za pravosodje, pa kažejo, da je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih 7.246 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev dolgov pod 100 evrov s pripadki, od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 1,42 odstotka primerov.

Poleg tega je bilo vloženih 49.566 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev med 100 in 1.000 evri s pripadki, od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 1,44 odstotka primerov. Prišlo pa je tudi do vložitve 41.920 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev med 1.000 in 5.000 evri s pripadki. Od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 2,85 odstotka primerov.