Poslanska skupina ZaAB-ja namerava v parlamentarno proceduro vložiti novelo zakona, s katero naj bi znova dovolili prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Glavni pobudnik omenjene zakonske spremembe je vodja poslancev ZaAB-ja Jani Möderndorfer, ki je sicer tudi predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija. Kot je bilo slišati na okrogli mizi na temo omenjene zakonske spremembe, organiziral jo je STA, jo podpira večina športnih zvez.

"Za spremembo zakona smo se odločili, ker smo prepričani, da je bil že pred 12 leti ta ukrep nesorazmeren s preostalimi ukrepi. Športne prireditve je izključil iz prodaje alkohola, na drugih prireditvah pa je točenje alkoholnih pijač dovoljeno," je na začetku povedal Möderndorfer in dodal, da že ob sprejemanju "Kebrovega" zakona ni bilo nobene resne diskusije, zakaj je treba prepovedati točenje alkohola. "Ukrep tudi nima nobenega učinka," je še dejal poslanec ZaAB-ja. Ker gre po njegovih besedah za majhno spremembo, naj bi novelo sprejeli po skrajšanem postopku, najverjetneje že letos maja.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi avtor protialkoholne zakonodaje Dušan Keber, ki je razložil, da zakon v nobeni točki ne prepoveduje točenja alkoholnih pijač, temveč je namenjen omejevanju dostopa do alkohola. Prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah je bila namenjena predvsem prekinitvi povezovanja športa, ki je po njegovih besedah ena redkih pozitivnih stvari v državi, in alkohola. Povezovanje z dobrimi stvarmi namreč zmanjšuje negativnost alkohola.

Ob tem je poudaril, da ne želi biti ošaben in svojemu zakonu pripisati zasluge, da se je poraba alkohola po uvedbi protialkoholne zakonodaje znižala za četrtino. S točenjem alkohola bodo po njegovem mnenju športni klubi le malo dodatno zaslužili, ali pa bo potrebno "obilno" pitje. Pitje alkohola na športnih prireditvah daje tudi slab zgled mladim, prav tako pa naj bi imela dodatne stroške posledično tudi država. Keber je še opozoril, da zakonska novela dopušča prodajo alkoholnih pijač, ki vsebujejo do 15 odstotkov alkohola, medtem pa je v državah, ki še dopuščajo prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah, ta meja do 5 odstotkov ali manj vsebnosti alkohola.

Nezadovoljni varuhi zdravja
Z napovedanimi spremembami zakona niso zadovoljni na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pa tudi sicer niso zadovoljni z učinki zakona o omejevanju alkohola. Ada Hočevar Grom z NIJZ-ja je opozorila, da 85 odstotkov 15-letnikov pije alkoholne pijače, čeprav je starostna meja za nakup alkohola 18 let. Zaznali pa so tudi porast popivanja pri mladih ženskah. Sicer pa je v Sloveniji zaradi posledic čezmernega pitja povprečno hospitaliziranih deset oseb na dan.

Alkohol naj bi državo po njenih besedah letno stal 160 milijonov evrov, skupaj s stroški posledic prometnih nesreč, nasilja v družini idr. pa kar 242 milijonov evrov, kar je več kot država pobere na račun trošarin na alkoholne pijače. "Športniki morajo biti vzor mladim," je poudarila in dodala, da so omejena dostopnost in visoke cene dokazano učinkoviti ukrepi.

OKS ima drugačno mnenje kot športne zveze
Predstavniki različnih športnih zvez, med drugim tudi predsednik smučarske zveze Jurij Žurej in generalni sekretar košarkarske zveze Radoslav Nesterović, pa so poudarjali, da imajo klubi in zveze precejšnje težave z nabiranjem sponzorskega denarja in da denimo pivovarji tudi v globalnem smislu sodijo med pomembnejše sponzorje in kot taki morajo za svoje sponzorstvo dobiti določeno povračilo.

Drugačno stališče kot športne zveze in klubi imajo na krovni športni organizaciji, olimpijskem komiteju (OKS). "Alkohol in zdrav način življenja ne sodita skupaj, zato je stališče OKS-ja, da alkohol ne sodi na športne prireditve," je pojasnil generalni sekretar OKS-ja Edi Kolar. Primernejše rešitve te problematike pa naj bi prinesel novi zakon o športu.

Vodja sektorja splošne policije Tomislav Omejec je povedal, da točenje alkohola za policijo ni bilo sporno z varnostnega vidika in policija tudi ne ugotavlja korelacij med alkoholom in prekrški zoper javni red in mir. Alkoholizirane osebe na športnih prireditvah namreč niso v prekršku. Vendar je po njegovih besedah dejstvo, da so alkoholizirane osebe bistveno bolj agresivne pri policijskih postopkih.

ZaAB bo zdaj svoj zakonski predlog predstavil tudi drugim poslanskim skupinam, predlog pa naj bi podpirali predvsem posamezni poslanci v vseh poslanskih skupinah.