Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je poudaril, da se je od začetka gospodarske krize izobraževalno delo izrazito razvrednotilo. Tudi mednarodni zbornik kazalnikov v izobraževanju Pogled na izobraževanje – Education at a glance, ki ga je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila ta teden, kaže, da so plače izobraževalcev v OECD-ju nekonkurenčne oziroma neprimerljive s primerljivimi poklici, v Sloveniji pa so na vseh ravneh izobraževanja slabše od povprečja OECD-ja, je navedel.

To je, kot je prepričan Štrukelj, tudi razlog, da se mladi očitno ne odločajo več za izobraževalne poklice. V Sloveniji tudi bolj kot v povprečju v državah OECD-ju pada odstotek mladega učiteljstva, kar po Štrukljevem mnenju pomeni, da bomo čez 10 ali 20 let prišli v težave.

V Svizu zato zahtevajo primerljive plače na primerljivo zahtevnih poklicih. Kot je opozoril Štrukelj, je v treh največjih panogah javnega sektorja največ najvišje izobraženih ravno v izobraževanju, a imajo tako v zdravstvu kot v državni upravi enako izobraženi v povprečju višje plače.

Kakšne so zahteve Sviza, še ni znano
"Če v politiki menijo, da je izobraževalno delo manj pomembno, zahtevno in odgovorno, naj to tudi povedo, da se pač ne moremo primerjati z uradniki," je pozval Štrukelj. Kot je poudaril, ne zahtevajo izenačitve z zdravniki, ampak se z njimi primerjajo.

Razmerja med plačami učiteljev in plačami zdravnikov namreč določa aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja iz leta 2002. Tako v Svizu po Štrukljevih besedah med drugim pričakujejo, da bodo univerzitetni profesorji in zdravniki specialisti plačani enako.

Štrukelj pa ni želel povedati, kakšne so njihove zahteve oziroma kolikšno povečanje plač pričakujejo. "Od tega trenutka naprej zahtevamo izboljšanje plač in bomo za ta cilj vložili vso svojo energijo, vse svoje sposobnosti in celoten angažma 40.000 članov," je dejal Štrukelj in namignil, da bodo zahteve bolj eksplicitne v tednu ali dveh.

Slovenija v izobraževanje vlaga vedno manj
Prav tako je opozoril na konstantno padanje deleža za izobraževanje v BDP-ju. Medtem ko je v državah OECD-ja ta delež konstantno okoli 5,2 odstotka, je v Sloveniji v desetletju padel na 4,6 odstotka. "To, da Slovenija vlaga zmeraj manj, je katastrofa in kaže na neko zaplankanost," meni Štrukelj. Po njegovih besedah bi morali politiki narediti "reformo v lastnih glavah, da bi razumeli, da popolnoma strateško zgrešeno načrtujejo prihodnost in kakovost življenja slovenskih državljanov".

Na navedene težave in svoje zahteve bodo v Svizu opozorili tudi na shodu 5. oktobra, na katerem pričakujejo več kot tisoč učiteljev od predšolske do univerzitetne ravni izobraževanja. Prav tako so nanj povabili tudi predsednika vlade Mira Cerarja in ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, da odgovorita na vprašanje, ali je izobraževalno delo manj pomembno, manj zahtevno in manj odgovorno od primerljivega dela v drugih sektorjih, je pojasnil Štrukelj.