Kot je povedala predsednice Sindikata Mladi plus Tea Jarc, so mladi v krizi zaradi epidemije covida-19 zelo hitro izgubili delo, obeti za prihodnost pa niso rožnati.

Po njenih besedah se daljša tudi čas trajanja brezposelnosti med mladimi, ki je marca povprečno znašal že skoraj leto dni. Kar 33,4 odstotka mladih pa je bilo konec marca brezposelnih eno leto ali več.

Vlada bi morala bolje pripraviti ukrepe za naslavljanje specifičnega položaja mladih tako na trgu dela kot v družbi na splošno, je menila. V okviru sheme Jamstvo za mlade so v sindikatu pripravili več predlogov ukrepov, s katerimi bi se mladi lažje vključili na trg dela, a jih ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni sprejelo. Prav tako so želeli sodelovati pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, a niso bili upoštevani, je povedala.

Pri tem je zagotovila, da bodo vztrajali še naprej. Če bo treba, bodo šli tudi na ulice, je poudarila.

Sorodna novica Študentska organizacija si želi sproščanja ukrepov in več denarja za študente

Anketa med mladimi: Več kot 30 odstotkov bi jih delalo na črno

V Sindikatu Mladi plus so aprila izvedli anketo o položaju mladih na trgu dela.

V njej je sodelovalo 685 mladih do 35 let, skoraj polovica sodelujočih pa je menila, da za svoje delo niso ustrezno plačani. Kar 38 odstotkov anketiranih je navedlo, da je že opravljalo delo na črno.

Plačila za opravljeno delo ni dobilo 29 odstotkov vprašanih, prav toliko jih je moralo opravljati tudi neplačano uvajanje. Dobra četrtina jih je že delala s študentsko napotnico, ki je bila izdana za nekoga drugega.

Anketa je pokazala, da so mladi zelo fleksibilna delovna sila. Več kot 80 odstotkov bi jih sprejelo delo, ki bi zahtevalo dodatno izobraževanje, več kot 40 odstotkov bi sprejelo delo z neugodnim delovnim časom, več kot 30 odstotkov delo na črno, osem odstotkov pa nevarno oziroma zdravju škodljivo delo. V času epidemije so se dohodki znižali 41 odstotkom sodelujočih. Med anketiranimi jih 91 odstotkov meni, da je epidemija poslabšala njihove možnosti za zaposlovanje, 86 odstotkov pa, da bi morala vlada bolje poskrbeti zanje s specifičnimi ukrepi, namenjenimi prav njim.