Po predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva bi zdravstveno dokumentacijo prenesli v poenoten digitalni zapis in zbrali na enem mestu v t. i. nacionalnem eKartonu. Prav tako je predvidena ustanovitev družbe za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema. Zakon bo, če bo sprejet, vsem zdravstvenim izvajalcem naložil, da zdravstveno dokumentacijo vnašajo v centralni elektronski zdravstveni sistem (CeZIS). Tako bodo vsi relevantni zdravstveni podatki zbrani na enem mestu.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na novinarski konferenci po seji ESS opozorila, da sta bila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo na razpisih za strokovnjake in informatike do zdaj neuspešna, zato poskušajo najti rešitev. "Še v naslednjih tednih se bomo potrudili, da mogoče najdemo neko rešitev, ki bo bolj sprejemljiva tudi partnerjem," je napovedala ministrica.

"Ne moremo privoliti v to, da področje ne more biti opravljeno v javnem sektorju zaradi prenizkih plač"

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je pojasnila, da osnovno nestrinjanje izhaja iz tega, da vlada v vseh predlogih zakona o digitalizaciji vztraja pri ustanovitvi gospodarske družbe za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema. Po njenih besedah v konfederaciji sicer zelo podpirajo digitalizacijo zdravstva, vendar se ne strinjajo s takšno izvedbo.

Pojasnila je, da ministrstvo kot glavni razlog za ustanovitev gospodarske družbe navaja, da v javnem sektorju ne bi mogli ustrezno plačati strokovnjakov. V KSJS-ju "nikakor ne moremo privoliti v to, da neko ozko področje zdaj ne more biti opravljeno znotraj javnega sektorja, ker so plače prenizke". Pri tem je poudarila, da je za vsa druga področja, ki se spopadajo s kadrovskim primanjkljajem, plačni sistem medtem dovolj dober in da so plačila primerna. "Zdi se nam popolnoma nesprejemljivo," je orisala Vuk.

Izpostavila je tudi obsežne pripombe Informacijskega pooblaščenca, ali bo ustrezno poskrbljeno za varnost občutljivih podatkov, če njih upravlja gospodarska družba. Po navedbah Vuk Informacijski pooblaščenec opozarja tudi, da v nobeni drugi državi EU-ja upravljanje s tovrstnimi občutljivimi podatki ni prepuščeno gospodarski družbi, četudi bi bila ta 100-odstotno v javni lasti.

Sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je dodal, da delodajalci podpirajo rešitev, ki bo izpolnila večino oz. vse kriterije, saj si bolniki zaslužijo in potrebujejo digitalizacijo, najti pa bo treba format upravljanja s podatki, v katerem se vsi počutijo najbolj varni. Poudaril je, da je trg strokovnjakov neizprosen, strokovnjaki pa stanejo toliko, kolikor stanejo.

Socialni partnerji so danes obravnavali tudi predlog zakona o psihoterapiji, njegovi nadaljnji obravnavi pa ne nasprotujejo. Delodajalci so predlogu sicer nasprotovali v členu, ki se dotika ustanovitve zbornice. Menijo namreč, da ta ne bi smela biti ustanovljena z zakonom.