Intervencijski zakon navaja, da se, ne glede na določbe drugih predpisov in kolektivnih pogodb, regres za letni dopust izplača največ v višini minimalne plače vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Sindikati so zato prepričani, da bi morala podjetja letos regres izplačati skladno s kolektivnimi pogodbami, ne pa ga omejiti na izplačilo minimalne plače.

Zaposleni na Pošti Slovenije so regres za letni dopust prejeli že pred prvomajskimi prazniki. Skladno s predpisi je bil izplačan v višini bruto minimalne plače, ki znaša 790 evrov, uprava pa regresa ni prejela.

"Na pošti je to 100 evrov razlike na zaposlenega, in če gledamo zadnja tri leta, je to kar veliko denarja, delavci so nezadovoljni zaradi naporov pri svojem delu, in mislim, da so vsekakor zaslužni za izplačilo višjega regresa," je o zahtevah, da bi morali regres izplačati v skladu s kolektivnimi pogodbami za Radio Slovenija povedala generalna sekretarka sindikata delavcev prometa in zvez Cvetka Gliha.

Znižan regres so aprila izplačali tudi v Telekomu, izplačan pa ni bil predsedniku in članom uprave. Enako je bilo na Darsu. V skladu s kolektivno pogodbo so znižan regres skupaj z upravo prejeli delavci v Luki Koper.

790 evrov bruto so v NLB-ju delavcem in članom uprave nakazali že marca. Znižan regres so na začetku maja prejeli tudi zaposleni na slabi banki. Odločitve glede izplačila v Zavarovalnici Triglav še niso sprejeli, prav tako ne v Slovenskih železnicah. Priporočil SDH-ja pa se niso držali v Petrolu, kjer so tako kot v preteklih petih letih zaposlenim izplačali 900 evrov bruto. Uprava pa je prejela minimalni regres.

Pravna mnenja o tem, kdaj višji regres, že letos ali šele prihodnje leto, so različna. "Če je kakršen koli namen po interpretaciji zakona, naj se finančno ministrstvo obrne na DZ, ki je edini kompetenten za razlago," pravi predsednik zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.

Urška Valjavec, Radio Slovenija