Sedem reprezentativnih sindikalnih central je predstavilo predlog zakonske spremembe, s katero bi odpravili neenako obravnavo zaposlenih z minimalno plačo, ki delajo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, za to pa ne dobijo dodatnega plačila.

Delavcev, ki bi jih spremembe zajele, je po njihovih podatkih razmeroma malo, zato tudi ne gre govoriti o grožnji gospodarstvu. "Ne govorimo o velikem številu zaposlenih, ne govorimo o velikih zneskih," je dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. V povprečju znaša dodatek na uro nočnega dela 1,58 evra.

Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi spremembe zajele, sicer v sindikatih nimajo. Po podatkih Ajpesa je vseh prejemnikov minimalne plače okoli 40.000 oz. okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. "Malo od teh jih opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih," je še dejala Pojetova.

Sindikati so sicer opravili anketo med 96.000 zaposlenimi. Od teh jih 5,6 odstotka prejema minimalno plačo, med temi jih dodatek za nočno delo prejema 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik. "Torej o nekem množičnem propadanju našega gospodarstva zaradi teh sprememb ne moremo govoriti," je dejala Pojetova.

Predlog zakona bodo predstavniki sindikatov prihodnji teden vložili v DZ, nato pričakujejo razpis 60-dnevnega roka za zbiranje potrebnih 5.000 overjenih podpisov državljanov. Želijo, da bi poslanci predlog podprli. "Pričakujemo modrost politike, da bo podprla predlagano spremembo zakona, saj bo s tem nenazadnje v veliki večini izpolnila predvolilne obljube o tem, kako bodo pripomogli k izboljšanju življenja najbolj prikrajšanih," je dejala Pojetova.

Obrtniki nasprotujejo predlogu
Sindikalnemu predlogu nasprotujejo v obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in sicer dodatku za nočno delo, za nedeljsko delo in za delo ob praznikih, saj bi ti stroški dodatno obremenili delodajalce, stroški dela pa so po njihovih navedbah v Sloveniji že zdaj previsoki.

"Če bi bili stroški dela v Sloveniji nižji, bi tudi delodajalci lažje zaposlovali in ustvarjali nova delovna mesta. S predlogom sindikatov bi bila tako ogrožena zlasti delovna mesta v prevozništvu, trgovini, gradbeništvu in gostinstvu," je predlog sindikatov komentiral predsednik OZS-ja Branko Meh.

Tudi GZS ostro proti
Ostro spremembam nasprotujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, saj menijo, da je strošek dela že zdaj visok, višje plače pa bi povzročile ugašanje delovnih mest in njihovo selitev v države s cenejšo delovno silo. Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič dodaja, da v zbornici podpirajo takšno plačno politiko, ki bo delodajalcem omogočala fleksibilnost in konkurenčnost na trgu.

Minimalna plača letos znaša 790,73 evra bruto. Zaradi nizke inflacije se je glede na lansko leto zvišala za 1,58 evra bruto.

Po podatkih GZS-ja takšen znesek prejema 48.000 zaposlenih - 11.000 ljudi v predelovalni industriji, 8.100 v trgovini, 6.400 v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 4.800 v izobraževanju in 4.500 v gradbeništvu.

Koprivnikar na strani GZS-ja
Sindikalni predlog bi po mnenju ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ustvaril dodatni strošek. Ker gre pri tem po njegovih besedah pogosto za delovna mesta v proizvodnji, ki jo je enostavno seliti, se boji, da bi to pomenilo odliv delovnih mest.

Na vprašanje, ali bi bilo treba dvigniti minimalno plačo, saj da so tudi v javnem sektorju revni, je minister odgovoril, da je to, kje postaviti mejo revščine, stvar interpretacije.

Koprivnikar sicer opozarja, "da s celotno plačno lestvico nekaj ni v redu". Sporno se mu zdi, da imamo v javnem sektorju plačno lestvico, ki naj bi se začela z minimalno plačo, dejansko pa se minimalna plača umešča v 16. plačni razred.

"Imamo minimalno plačo v 16. plačnem razredu, imamo sploščeno plačno lestvico, izredno majhno razliko med minimalno plačo in povprečno plačo ter ne nazadnje zelo nizke najvišje plače, ki onemogočajo, da bi najbolj strokovni delavci delali v javnem sektorju," je naštel minister.

Sindikalni predlog le z delno podporo v DZ-ju
Predlog sindikatov za spremembe pri minimalni plači nima gotove podpore v DZ-ju. Podpirajo ga v SD-ju, ZL-ju, kjer sicer menijo, da je preskromen, tudi v ZaAB-u so za izvzem določenih dodatkov iz minimalne plače.

V ZL-ju menijo, da bi morali biti iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, ne pa le nekateri. Minimalna plača bi morala biti absolutni minimum, dodatki pa nad njo, je dodal vodja poslanske skupine Luka Mesec.

Po besedah vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana je nesprejemljivo, da nekateri delodajalci do te plače pridejo z vključevanjem vseh dodatkov. A treba je počakati na predlog sindikatov, je dodal.

Vodja poslancev in poslank SD-ja še ocenjuje, da do normalnih plač ne bomo prišli le z dvigovanjem ali nižanjem, pač pa bo treba to problematiko reševati tudi z davčno politiko.

Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek poudarja, da je treba na to problematiko gledati s širšega vidika. Zvišanje bruto minimalne plače je pred nekaj leti prineslo izgubo delovnih mest, je dejala, zato je po njenih ocenah primerneje, da se pogovarjajo o izločitvi določenih dodatkov iz minimalne plače.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je dejal, da stališča poslanske skupine sicer nima, sam pa predlog sprememb podpira. V izplačilu minimalne plače namreč po njegovem mnenju ne morejo biti že vključeni dodatki.

NSi za spremembo razmerja med neto in bruto
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak pa ugotavlja, da zagotovo plače v Sloveniji niso visoke. Moramo pa po njenih besedah razumeti, da delodajalci plačujejo bruto plačo, kar je ne nazadnje visok strošek, delavec pa še vedno dobi premalo za življenje. Tako v NSi-ju menijo, da bi se moralo izboljšati razmerje med bruto in neto.

Pri nas plače med bolj obremenjenimi v OECD-ju
Slovenija se sicer po višini obremenitve plač uvršča nad povprečje držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povprečna plača zaposlenega v Sloveniji je obremenjena z davki in dajatvami v višini 42,5 odstotka, medtem ko je v OECD-ju to povprečje pri 36 odstotkih.

Plače zaposlenih, ki nimajo otrok, so najbolj obremenjene v Belgiji (55,6 odstotka), sledita Avstrija (49,4 odstotka) in Nemčija (49,3 odstotka). Najnižjo obremenitev plač zaposlenih brez otrok imajo po drugi strani v Čilu (sedem odstotkov), na Novi Zelandiji (17,2 odstotka), v Mehiki (19,5 odstotka) in Izraelu (20,5 odstotka).

Pod povprečjem OECD-ja pa je v Sloveniji obremenitev plač tistih zaposlenih, ki imajo otroke. Poročenemu zaposlenemu z dvema otrokoma v članicah OECD-ja so v letu 2014 od plače v povprečju obračunali 36,9 odstotka davkov in prispevkov. V Sloveniji je bilo to povprečje pri 23,4 odstotka, je razvidno iz raziskave OECD-ja.