Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je poudaril, da je bil dvig plač za en plačni razred zaposlenim do 26. plačnega razreda ves čas ena od njihovih zahtev. V predstavljeni predlog pa dvig plač na najnižje ovrednotenih delovnih mestih ni vključen.

To je po njegovih besedah ena ključnih, nikakor pa ne edina problematična točka v vladnem predlogu. Po Počivavškovih besedah se namreč vlada tudi ni želela opredeliti, kakšno je njeno stališče do predlogov, ki se ne nanašajo neposredno na plače, saj se želi o tem pogovarjati naknadno.

"Veliko šuma v komunikaciji" pa je bilo tudi okrog tega, na kakšen način so se marca pogovarjali o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov, kjer gre predvsem za vprašanje osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov iz leta 2012, je pojasnil.

Počivavšek pravi, da so se takrat pogovarjali, da bi to stavkovno zahtevo reševali s posebno formulo, ki bi začela delovati leta 2020. Dodal je, da niso nikoli skrivali, da je marca vprašanje omenjene formule ostalo odprto. Je bila pa takrat na potezi vlada, da glede formule oblikuje svoj predlog. Z vladne strani pa je bilo po njegovih besedah glede tega veliko sprenevedanja.

Predlog zmotil tudi konfederacijo sindikatov
Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik šolskega sindikata Sviz-a Branimir Štrukelj je dejal, da jih je izrazito zmotilo, da v predstavljenem vladnem predlogu ni več povišanja plač za tiste z najnižjimi plačami. "To se mi zdi popolnoma nepotrebno in tudi najbolj problematično," je dejal.

Za Sviz je napovedal, da bodo vztrajali pri realizaciji vsega, kar je bilo na mizi spomladi ob prekinitvi pogajanj, in da se o specifičnih vprašanjih pogovarjajo ločeno. O tistem, kar je skupno vsem, pa so se še naprej pripravljeni pogajati skupaj.

Pogajanja z vladno stranjo se bodo nadaljevala v petek. Konfederacija, ki jo vodi, pa se bo dan prej sestala in pregledala ter ocenila današnja pogajanja. Da so se med pogajanji v javnosti pojavile nekatere špekulacije okrog številk, pa je po njegovih besedah otežilo konstruktivna pogajanja.

Prevelike zahteve sindikatov
Vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je pojasnil, da predlogi, ki so jih do ponedeljka posredovali sindikati, bistveno, kar za približno 600 milijonov evrov, presegajo finančni okvir 306 milijonov evrov. "Gre za znesek, o katerem se preprosto ne moremo sploh pogovarjati," je poudaril in dodal, da očitno marca le ni bilo vse dogovorjeno.

Zato so na vladni strani pripravili nov vsebinski predlog, ki upošteva, da so bile v preteklosti plačne anomalije do 26. plačnega razreda že odpravljene, praktično vsem ostalim skupinam v javnem sektorju pa zagotavlja nekoliko višje plače. Pri tem je Pogačar poudaril, da je to njihov prvi predlog in da se bodo s sindikati še pogajali.

"Ocenjujem, da je vseeno vsem v interesu, da nadaljujemo s pogajanji, da najdemo skupne rešitve. Nikomur ni v interesu stavka, nikomur ni v interesu, da javni uslužbenci ne bi dobili višjih plač," je dejal.

Ločena pogajanja s policisti
Kar pa zadeva ločena pogajanja s policijskima sindikatoma, z njima se sestanejo v sredo, je povedal, da so na ločena pogajanja pristali, ker nobene stavkovne skupine ne morejo prisiliti v skupna pogajanja. Vsaka stavka je sklicana samostojno, po zakonu o stavki pa se mora delodajalec pogajati o stavkovnih zahtevah. Ne bo pa to prispevalo k hitrosti pogajanj, je še menil.