Celjski škof Stanislav Lipovšek je v nagovoru pozval k skrbi za mir in pravičnost, priznanje resnice ter popravo krivic in posledic med- in povojnega nasilja, pa tudi odpuščanju in spravi. Od druge svetovne vojne je preteklo že celih 70 let, od tega jih je 50 minilo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice, o čemer priča 600 in več večinoma še neurejenih grobišč po vseh delih naše domovine, je povedal škof Lipovšek in dodal, da je teh 50 let temna stran naše zgodovine.

Po besedah škofa pa vse le ni črno: "Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so poskrbeli za ozdravljenje ran in posledic vojne ter se približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in groba. Hvaležni smo vsem, ki so se podali na pot poprave krivic in nasilja, še posebej pa na pota, ki vodijo k odpuščanju in spravi ter k resničnemu miru."

Mašo so skupaj darovali celjski škof Stanislav Lipovšek, hrvaški škof Mile Bogović in prior Edmund Rudolf Wagenhofer.

Eva Irgl: Zločini komunistične ideologije
Na slovesnosti po maši je bila osrednja govornica predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je opozorila, da bo težko graditi na iskreni skupni prihodnosti, dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal zgodovino v delu, ki se nanaša na povojno morijo.

"Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70-letnici konca druge svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je etično in kaj zavržno," je dodala Irglova.

V vsakem civiliziranem in demokratičnem krogu velja pomor brez sodnih procesov za zločin, zato je z vidika občečloveških norm nepredstavljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi sodnega procesa, ter pomorom, ki je storjen brez enega samega pravnega akta, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije, je pojasnila Irglova.

"Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin treba obsoditi in zločince kaznovati, a kadar koli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete," je še opozorila Irglova.

V rovih še vedno več kot 2.000 žrtev
Današnjo slovesnost je pripravilo Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Organizatorji poudarjajo, da ima prireditev humano vsebino in je namenjena spominjanju, opominjanju in spravi občanov. Po navedbah organizatorjev so v Hudi Jami posmrtni ostanki Slovencev, Nemcev, Hrvatov, Srbov in drugih, več kot 3.000 ljudi je bilo ubitih na najbolj krut način, umreti so morali otroci, ženske, možje in vojaki.

Marca 2009 so v rovu Sv. Barbare našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Po mnenju stroke gre pri do zdaj najdenih posmrtnih ostankih večinoma za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino, pripeljano s Teharij. Stroka predvideva, da so v rovih še vedno posmrtni ostanki več kot 2.000 žrtev.

Vlada je pred kratkim s prerazporeditvijo sredstev zagotovila dodatnih 90.000 evrov za urejanje vojnih grobišč oziroma shranitev in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojnega grobišča v Hudi Jami.