Vlada je prejšnji teden objavila popravljen osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga je začela usklajevati s socialnimi partnerji. Posebno poglavje v reformnem programu je vlada namenila ukrepom za boj proti korupciji. Med njimi navaja učinkovit boj proti korupciji ter povečanje preglednosti in odgovornosti, vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za učinkovitejše izvajanje revizij velikih investicijskih projektov, sprejetje zakonskih in institucionalnih ukrepov za večjo učinkovitost preiskovanja in odvzema premoženja nezakonitega izvora ter višje kazni za korupcijska dejanja.

Med predvidenimi novostmi je poleg sprememb kazenske zakonodaje tudi ustanovitev civilnega finančnega oddelka v okviru specializiranih državnih tožilcev, katerega osnovna naloga bo vlaganje tožb za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Napovedano pa je tudi sprejetje zakona o regulatornih prestopkih, ki bo ustrezneje urejal kaznovalne postopke neodvisnih državnih organov, kot so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, varuh konkurence …

Predvideni so tudi priprava etičnega kodeksa za funkcionarje vlade in ministrstev in ureditev pravnih podlag za odpoklic posameznika z javne funkcije ter prepoved opravljanja javne funkcije, pa tudi učinkovit in pregleden nadzor nad delovanjem zbornic.

Skopi vladni protikorupcijski ukrepi
Slovenski predstavniki največje svetovne nevladne organizacije za boj proti korupciji Transparency International Slovenia (TIS) pravijo, da se navedeni ukrepi za boj proti korupciji bolj kot ne nanašajo na star in pozneje popravljen program vladnih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki ga je vlada pozimi dopolnila z dodatnimi roki ter institucijami in ministrstvi, ki morajo implementirati ta priporočila.

"Že tedaj smo dejali, da je program ukrepov vlade oz. akcijski načrt izjemno skop," pravi generalni sekretar TIS-a Vid Doria. Izpostavljene točke so po njegovem mnenju zelo splošne in malo opisane. "Na drugi strani so zelo velikopotezni v kontekstu implementacije nekih celostnih ukrepov, kot je denimo zakonodajna sled, ki bi morala biti sprejeta junija. Če želimo sprejeti neke sistemske ukrepe, zato da bi bilo neko področje celostno urejeno, se nekaj tako celovitega v pol leta ne more implementirati," dodaja.

Doria tudi opozarja, da je v reformnem programu, ki je namenjen spodbujanju gospodarstva, malo protikorupcijskih dejavnosti, ki zadevajo gospodarstvo. "Izpostavljeni so izboljšanje regulacije in spremembe zakonov, ki se tičejo regulatorjev, kar je absolutno potrebno. Vendar je treba izpostaviti zadeve, ki se jih niso dotaknili, npr. kako država upravlja državno premoženje in kako kadrovati v uprave in nadzorne svete gospodarskih družb v državni lasti," pravi Doria in dodaja, da spremembe z zakonodaje zgolj z vidika pravosodja dokazano nimajo najboljšega učinka v boju proti korupciji.

Od vlade bi V TIS-u pričakovali, da bi posvetila poseben poudarek javnim naročilom, ki imajo precejšnja korupcijska tveganja, poleg zakonodajnih sprememb pa so potrebne spremembe tudi v praksi in implementacija t. i. mehkih ukrepov. Tukaj predlagajo pakt o integriteti, nadzorni mehanizem, ki javna naročila spremlja v praski od priprave do izvedbe javnega naročila. "To nekako predstavlja nadzor, ki ga v Sloveniji nujno potrebujemo," še meni Doria.