Vlada je obravnavala vsak s strani opozicije predlagan ukrep posebej. In se do vsakega posebej tudi opredelila. Ključna ugotovitev vlade ostaja, da SDS-ov predlog povečuje javnofinančne odhodke, ki na prihodkovni strani proračuna niso uravnoteženi. In dodaja, da je veliko opozicijskih predlogov takih, ki se z vladnimi prekrivajo.
Ob koncu je povedal, da je odzdruženja Manager prejel pismo, ki je med drugim vsebovalo prošnjo za njihovo vključitev v razpravo o izhodni strategiji. Naslednji teden naj bi se tako po njegovih besedah srečali s predstavniki gospodarske in obrtne zbornice ter omenjenega združenja. "Pogovarjamo se z vsemi socialnimi partnerji. Zakon o minimalni plači bo sprejet konec januarja. Izpolnjujemo zadane cilje. Smo konsistentni."

SDS: Vlada je počasna, ukrepi neustrezni
V SDS-u so se za pripravo svežnja protikriznih ukrepov odločili, ker niso zadovoljni z odzivnostjo in ukrepanjem vlade v boju proti krizi. Prvi sveženj je sicer predlagala prejšnja vlada v odhajanju jeseni leta 2008, drugega pa so v stranki predlagali v prvi polovici lanskega leta.

Svežnja se je že lotil odbor za gospodarstvo
V ponedeljek se je tega svežnja kot matično delovno telo že lotil odbor za gospodarstvo. Pri tem je občutno skrčil predlog sklepa, kot so ga za odločanje na plenarni seji državnega zbora predlagali v SDS-u. Odbor bo tako državnemu zboru dal predlog, da parlament priporoči vladi, naj skrbno preuči tretji sveženj, še posebej z vidika javnofinančne vzdržnosti in stabilnosti.

Na ponedeljkovi seji so navzoči člani vlade sicer ugotavljali, da se marsikateri predlagani ukrep že izvaja ali pa je v pripravi oziroma je zelo podoben načrtovanim ukrepom vlade. Prav zaradi tega prekrivanja pričakujejo, da bo opozicija temu primerno v državnem zboru podpirala predlagane vladne ukrepe, ko bodo v obravnavi.

Vladna strategija do konca januarja
Vlada naj bi sicer danes nadaljevala tudi pogovore o oblikovanju slovenske izhodne strategije in lastnega svežnja ukrepov oziroma smernic za izhod države iz krize. Po napovedih ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija naj bi vlada izhodno stategijo sprejela predvidoma do konca januarja.
Vlada: Kvote jamstvene sheme neporabljene, a učinkovite
Vlada je na seji obravnavala tudi poročilo o izvajanju jamstvenih shem za podjetja in fizične osebe. Ugotavlja, da je bilo na podlagi jamstvene sheme odobrenih za 535 milijonov evrov posojil, in to kljub temu da je shema operativna manj kot pol leta. Vlada zato pričakuje, da bo v letu 2010 z novimi avkcijami večji del zakonsko določene jamstvene kvote 1,2 milijarde evrov porabljen in s tem ta protikrizni ukrep tudi popravljen.

Struktura posojil, uvrščenih v jamstveno shemo, kaže na to, da je bil večji del posojil porabljen za obratna sredstva, za reprogramiranje pa 20 odstotkov od doslej izdanih jamstev oziroma osem odstotkov od celotne jamstvene kvote. To pomeni, da je večina podjetij potrebovala svež denar in ne le podaljševanje obstoječih obveznosti, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Iz podatkov o izkoriščenosti jamstvene kvote v okviru jamstvene sheme za fizične osebe je medtem razvidno, da je pretežni del kreditov najet za namene nakupa ali adaptacije stanovanj. Ne glede na to pa je število posojil, ki so jih najele brezposelne osebe, večje od ostalih kategorij, hkrati pa so zneski teh posojil zaradi nižje zakonsko določene kvote manjši.

Za posojila za posojilojemalce, ki so zaposleni za določen čas oziroma ustrezajo pogoju mlade družine iz določb zakona o nacionalni stanovanjski shemi, je sicer v okviru te sheme namenjenih 300 milijonov evrov jamstev, za tiste, ki so po 1. oktobru lani izgubili delo pa 50 milijonov evrov jamstev. Glede na število vseh posojil vlada ocenjuje, da interes posojilojemalcev za pridobitev državnega jamstva ni velik. Eden od razlogov je v tem, da banke že stimulirajo stanovanjska posojila s svojimi lastnimi programi, drug razlog pa je, da so posojila z jamstvom države enako draga ali celo dražja od obstoječih bančnih posojil, še ugotavlja vladno poročilo.