Kot so na današnji seji predsedstva SOS-a znova ugotavljali župani, jim država nalaga vedno nove obveznosti, hkrati pa jim krči prihodke. Njihovih stališč ne upošteva, zato je stanje nevzdržno.

Predsednik skupnosti Ivan Žagar je povedal, da so se na sestanku pogovarjali o nadaljnjih dejavnostih v zvezi z nižanjem povprečnin. "Župani kot predstavniki občin smo ogorčeni nad takim odnosom in glede na to, da nista bila spoštovana niti zakon niti dogovor, se zahteva odstop pristojnega ministra za finance," je izpostavil Žagar.

Spomnil je, da jim s strokovnimi argumenti pri vladi ni uspelo, zato zdaj načrtujejo drugačne ukrepe. "Skupaj z ostalima dvema združenjema občin bomo zbirali podpise z zahtevo, da minister odstopi," je poudaril in pojasnil, da je osnova za to zahtevo nespoštovanje zakona o financiranju občin.

Še vedno pripravljeni na pogovor z vlado
"Ukrepi vlade prizadenejo vse občine, zato smo si glede tega župani ne glede na politično pripadnost enotni. Finančni položaj postaja tako rekoč nevzdržen," je poudaril Žagar, ki je razočaran nad nerazumevanjem položaja s strani vlade in poslancev.

"Financiranje tekočih stroškov se namreč že zajeda v lastne prihodke občin in če se bo tako nadaljevalo, vsega ne bomo mogli financirati. To pomeni, da se bo bistveno znižala kakovost storitev za državljane po vsej Sloveniji," je opozoril.

Kot je zagotovil, so se na SOS-u s predstavniki vlade sicer še vedno pripravljeni pogovarjati. "Ampak, ko se pogovarjamo, pričakujemo, da bomo slišani," je izpostavil Žagar, ki meni, da bi si čas za ta problem moral vzeti tudi premier, saj "politika očitno ne razume, kaj se dogaja na terenu".

Manj denarja, več obveznosti
Nerazumevanje se kaže tudi v vedno novih obveznostih, ki jih država ob hkratnem zmanjševanju sredstev nalaga občinam. Na današnji seji predsedstva SOS-a je bil govor predvsem o dveh takšnih obveznostih, povezanih z oblikovanje cen gospodarskih javnih služb na področju varstva okolja in sistemom dolgotrajne oskrbe.

Čeprav je postopek za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci po informacijah SOS-a ustavljen, v prihodnje od ministrstva za delo pričakuje, da jih bo vključilo v pripravo tako pomembnih vsebin, ki bi znova posegle v povečanje stroškov občin.

Težave imajo občine tudi z obračunavanjem cen komunalnih storitev in predvsem poračunov, kjer se pri izvajalcih javnih služb pogosto dogajajo napake zaradi nejasnosti pri uredbi o metodologiji za določitev cen gospodarskih javnih služb varstva okolja in zaradi neustrezno vzpostavljenih primerljivih območij s strani države, ki ne omogočajo dejansko realne primerjave med cenami komunalnih storitev v občinah.

Zato se je SOS že vključil v postopek izdelave primerjalne analize izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki jo izvaja Inštitut za javne službe in bo omogočila občinam dostop do novih strokovnih podlag in s tem bistveno lažje odločanje in sprejemanje upravičenih cen komunalnih storitev na področju varstva okolja.