DZ je zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 sprejel 18. novembra, državni svet pa je teden dni pozneje nanj izglasoval odložilni veto in ga tako poslal na novo glasovanje v DZ, kjer je bil znova potrjen z absolutno večino.

V poslanskih skupinah so v predstavitvi stališč večinoma izpostavljali potrebo po ponovnem premisleku o razvoju področja lokalne samouprave.

DS: Ogroženo je delovanje občn
Da problem ni le zakon o izvrševanju državnega proračuna, ampak je ta širši, je že uvodoma v imenu DS-ja opozoril Milan Ozimič. Kot je dejal, gre za poseganje v sistemski zakon o financiranju občin, s čimer se njihovo financiranje poslabšuje do te mere, da je resno ogroženo njihovo delovanje. Ne glede na tokratno odločitev DZ-ja problem ne bo izginil, je poudaril.

Mramor: Financiranje je vzdržno
Po zagotovilih finančnega ministra Dušana Mramorja zakon v danih javno-finančnih okvirih in ob gospodarnem izvajanju občinam zagotavlja vzdržno financiranje vseh njihovih zakonskih nalog. Dodatnih sredstev pa v državnem proračunu ni mogoče zagotoviti brez znatnega posega v pravice porabe drugih proračunskih uporabnikov.

Podporo zakonu so napovedali tudi v koalicijskih SMC-ju, DeSUS-u in SD-ju. Kot je dejal Franc Jurša (DeSUS), je treba razumeti, da so javno-finančne zmožnosti še vedno omejene, so pa z zakonom v stranki zadovoljni, ker zakon prinaša izredno uskladitev pokojnin.

SD: Imamo fiskalno pravilo
Janko Veber (SD) je pritrdil argumentu DS-ja, da financiranje občin odstopa od povprečnine, kakršna bi morala biti na podlagi zakona o financiranju občin in predvidene metodologije. A po drugi strani je bil sprejet zakon o fiskalnem pravilu, ki prinaša omejitve pri javni porabi, in temu dejstvu bo treba prilagoditi ne le zakon o financiranju občin, ampak še nekatere druge sistemske zakone.

SMC: Nekatere občine porabijo več
Simona Kustec Lipicer (SMC) je opozorila, da izračuni odpirajo še nekatera vprašanja. Tako po njenih navedbah kažejo, da za svoje delovanje na prebivalca več porabijo v občinah, v katerih živi manj prebivalcev, kot je to zakonsko predpisano. Po njenih besedah bo tako potrebno razpravljati tudi o teh vprašanjih, pri čemer je opozorila, da je od 27. novembra v javni razpravi strategija razvoja lokalne samouprave.

SDS: Namen? Ukinjanje občin.
Andrej Šircelj (SDS) je ob tem ugotavljal, da je temeljni namen tega, da se občinam ne da dovolj denarja, ukinjanje občin. Poudaril je, da ostro nasprotujejo temu, da se začne prek zakona o izvrševanju državnega proračuna urejati tudi vprašanje števila občin.

NSi: Ukinjanje majhnih občin
Podobno je tudi menil tudi Matej Tonin (NSi). "Kar ni uspelo ministru Virantu s formalno proceduro, bo očitno tej vladi s financami, to je ukinitev majhnih občin," je dejal. Na vlado pa je naslovil vprašanje, kako bo sploh zagotavljala enakomeren regionalni razvoj.

ZL: Vlada fiksira naraščajoče razlike
Po besedah Franca Trčka (ZL) so potrebni razmislek in izboljšave, namesto tega pa vlada "fiksira naraščajoče razlike za nadaljnji dve leti". Rešitev vidi v poglobljeni razpravi o naboru obveznih nalog občin in premisleki o reformi lokalne samouprave.

Da je reforma financiranja lokalne samouprave nujna, so prepričani tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po besedah Mirjam Bon Klanjšček soglašajo s stališčem DS-ja, da enostranski poseg v financiranje ustavno določene lokalne samouprave ni primeren, verjetno pa je tudi ustavno sporen.

Vsebina zakona
Svetniki se niso strinjali z določilom, ki je povprečnino določil v višini 522 evrov. V občinskih združenjih so namreč vztrajali, da bi povprečnino morali določiti pri 536 evrih, kar naj bi zagotavljalo minimalno vzdržnost financiranja občin.
Vlada je v predlog zakona zapisala povprečnino v višini 519 evrov na prebivalca, člani matičnega parlamentarnega odbora pa so ta znesek v parlamentarnem postopku zvišali na 522 evrov. Pri tej številki je v pogajanjih z združenji občin vztrajala tudi vlada in v zadnji ponudbi pristala tudi na 525 evrov. A so ta predlog predstavniki občin zavrnili.