Zasedanje se je končalo s posebno simulacijsko predstavitvijo vaje Črni svit v primeru terorističnega napada na sedež Nata v Bruslju. Udeleženci so sprejeli tudi deklaraciji o Darfurju in Uzbekistanu, nagovorili pa so jih tudi premier Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel in generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer.

Scheffer pri Drnovšku
Jaapa de Hoopa Schefferja je sprejel tudi predsednik republike Janez Drnovšek. Scheffer je izpostavil pomen sodelovanja Slovenije v nalogah zavezništva in poudaril, da se bodo zaradi novih izzivov zahteve po operativnih zmogljivostih članic povečale, za kar je pomembno tudi Partnerstvo za mir ter sodelovanje Nata z Rusijo in Ukrajino. Drnovšek pa je v pogovoru poudaril pomen zavezništva in razumevanja njegove vloge v javnosti.

Janša: Slovenija ostaja trden partner
Na dvostranskem srečanju premierja Janeza Janše in Schefferja je Janša dejal, da bo Slovenija še naprej trden partner Nata. Ta si mora prizadevati za usklajeno delovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, še zlasti z EU-jem, Združenimi narodi in Ovsejem. Scheffer je pohvalil delovanje Slovenije v Natu.

Na zasedanju o vlogi Nata
Premier Janez Janša je v uvodnem nagovoru pred parlamentarnimi odbori Nata dejal, da je srečanje ključnega pomena za zavezništvo, saj se lahko s podporo skupščine pripomore k miru in varnosti po svetu. Napovedal je, da bo Slovenija še letos potrojila število svojih vojakov na Kosovu.

Scheffer je zbranim dejal, da je močna Evropa pomembna za zavezništvo in da mora Nato prilagoditi strukture novim razmeram. Zatrdil je še, da je za močne čezatlantske odnose pomembno, da se Evropa razvija komplementarno in brez podvajanja. Pohvalil je tudi vlogo Ovseja pri reševanju težav v Kirgiziji in Uzbekistanu.

Vprašanje o mejnih sporih s Hrvaško
Janša je na plenarnem zasedanju poudaril, da zavezništvo ne more delovati samo in da si mora prizadevati za sodelovanje z drugimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Janšo je latvijski poslanec Aleksandres Kirsteins vprašal o reševanju problematike meje s Hrvaško. Janša je dejal, da je v odnosih med državama več pozitivnih stvari kot tistih, ki ju delijo. Problemi izvirajo iz nekdanje skupne države, ko meje še niso bile določene. Janša je pojasnil še, da se obe državi strinjata, da bo nekdanja republiška meja državna meja.

Rupel podprl Balkan
Zbrane je nagovoril tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je dejal, da sodelovanje, kot je to, pripomore k večji transparentnosti v zavezništvu. Pozval je, da več pozornosti posvetijo državam v centralni Aziji in na Kavkazu, ter podprl vključevanje JV Evrope v evroatlantske povezave. Poudaril je, da se Slovenija kot država, ki meji na to območje, posebej zaveda pomena tega vključevanja, tudi zaradi močne ekonomske prisotnosti na tem območju.

• Priznanje Slovenije v svetu 18 % (109)
• Priložnost za promocijo države 26 % (158)
• Velike stroške 42 % (252)
• Nič posebnega 13 % (79)
• Drugo 1 % (9)

(n = 607)

Resolucija o Uzbekistanu
Parlamentarna skupščina Nata je sprejela tudi posebno resolucijo o Uzbekistanu, v kateri je oblasti v Taškentu pozvala, naj dovolijo neodvisno mednarodno preiskavo nedavnega nasilja v državi. Drugače bodo priporočili premislek o sodelovanju Uzbekistana v Evroatlantskem partnerskem svetu, članicam zavezništva pa svetovali, naj razmislijo o ustavitvi podpore uzbekistanskim varnostnim silam.

Ljubljansko srečanje medparlamentarnega foruma, ki sicer nima formalne zveze s severnoatlantskim zavezništvom, so sklenili še s sprejetjem resolucije o Darfurju.

Protesti na FDV-ju
Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je ob koncu svojega obiska predaval tudi na Fakulteti za družbene vede. Scheffer je med drugim dejal, da geografska razdalja ni več jamstvo za varnost, saj grožnje, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in regionalni konflikti ne poznajo meja, ampak imajo posledice za zelo široko območje. Zato je edina smiselna politika politika vpletanja in ne osamitev, je poročal Radio Slovenija.

Gibanje študentov proti militarizaciji je ob tem mirno protestiralo - nalepili so trak, s katerim so želeli označiti območje miru, z mobilnimi telefoni motili predavanja in napisali 11 tez o Shefferju.