Nedavno so se oglasili pazniki v slovenskih zaporih, ki opozarjajo, da je stanje v zaporih alarmantno. Predstavnik paznikov Kamil Fras je celo dejal: "Imamo srečo, da je še vse v redu." Ne pazniki ne uprava ne zanikajo, da so zapori prenapolnjeni, saj se je število zapornikov v zadnjih desetih letih z 800 povečalo na 1.400, medtem ko je skupna zmogljivost po evropskih merilih 1.103 zapornikov.

Gre za skupno zmogljivost zaporov, kamor spadajo zapor Dob (moški), ZPKZ Dob polodprti in odprti oddelek Slovenska vas, zapor IG (ženski in odprti oddelek), zapor za mladoletnike Celje, zapori v Kopru, Murski Soboti, Rogozi, Mariboru, Novem mestu, Ljubljani, Novi Gorici in prevzgojni dom Radeče.

MMC je na Urad za izvrševanje kazenskih sankcij, ki ga vodi Tomaž Smole, naslovil nekaj vprašanj v zvezi s stanjem v slovenskih zaporih.

Javnost so nedavno vznemirili odmevni pobegi iz zaporov, za katere naj bi bila kriva nepazljivost paznikov. Pazniki trdijo, da jih je premalo, da so prisiljeni delati nadure in so tako preutrujeni. Kako vi gledate na to?
Vse to drži - pazniki so preobremenjeni, razmere, v katerih delajo, pa so slabe. Vendar pa je treba tudi v takšni situaciji zagotoviti varnost, torej onemogočiti pobege. Lep zgled za to je bila uspešna akcija preprečitve pobega na odprtem oddelku Nova Gorica - v začetku junija. Pazniki v slovenskem zaporskem sistemu delajo dobro. V primerih, kjer smo ocenili, da pa varnost ni bila zagotovljena in smo s tem v zvezi ugotovili objektivno neodgovornost, pa smo seveda temu primerno ukrepali.

Konferenca sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) trdi, da se z njihovo problematiko ne ukvarja nihče, pisali so premierju Janši in celo varuhinji človekovih pravic. V skrajnem primeru so zagrozili s t. i. belo stavko, v kateri naj bi zavirali upravne zadeve ali omejili število obiskov zaprtih oseb, prejetih paketov in podobno. Ali med pazniki torej vre in kako se na njihova opozorila odziva uprava?
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) zelo dobro pozna kadrovsko in prostorsko problematiko. Prizadevanje sindikata, v tisti meri, ki varnosti v zavodih ne ogroža, tudi podpira . Vsekakor pa ne podpira kakršne koli stavke, ker lahko ta zadeve v zavodih samo poslabša in ne izboljša. V zadnjem času so se v medijih večkrat že pojavili članki, ki sicer nedobro stanje v zavodih še potencirajo oz. popularizirajo. Težave na tako občutljivem področju, kot je zaporski sistem, je treba reševati preudarno in na sistemski ravni. To je tudi tista pot, kjer edino vidimo možnost rešitve iz nastale situacije.

Znano je, da so slovenski zapori prenatrpani. Kaj natančno to pomeni? Ste prisiljeni v eno celico stlačiti več zapornikov, kot je predpisano, in če je tako, ali to ne pomeni kršitve pravilnikov in navsezadnje pravic zapornikov?
To pomeni, da je splošen problem slovenskih zaporov poleg kadrovske tudi prostorska stiska. Obenem je to tudi razlog, da zavodi ne morejo več zagotavljati optimalnih standardov, vendarle pa je varnost še vedno zagotovljena.

Zakaj so slovenski zapori prenatrpani?
Razen ZPKZ Koper so slovenski zavodi za prestajanje kazni zastareli, večina tudi ni bila zgrajena z namenom, da se bo v njih prestajala kazen zapora. V zadnjih nekaj letih je tudi več obsojencev z daljšimi kaznimi.

Menite, da mora država torej zgraditi dodatne zavode za prestajanje kazni, in kako to potrebo umestiti v situacijo, v kateri je znano, da strokovnega osebja in paznikov primanjkuje, novih zaposlitev pa se ne predvideva? Kdo bo torej varoval zapornike in delal z njimi?
Dodatni zavodi za prestajanje je kazni zapora so vsekakor potrebni. Gradnja tovrstnih objektov je zahtevna, treba je združiti znanje strokovnjakov z različnih področij, tako s področja gradbeništva kot tudi s penološkega področja. Ustrezna gradnja mora biti namreč tudi v skladu s strokovnimi (varnostnimi in tretmanskimi) standardi. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij se trudi rešiti kadrovsko stisko, uskladiti plače delavcev s primerljivimi poklici v javnem sektorju in zvišati možnost dodatnih kadrovskih okrepitev. Tudi v trenutnih razmerah pa je varnost v zavodih zagotovljena in za to bo poskrbljeno tudi v prihodnje - do maksimalne možne rešitve, torej rešitve kadrovske in prostorske stiske v največji mogoči meri. Trenutno že poteka projekt gradnje novih zmogljivosti v ZPKZ Dob, ki bo omogočil bolj humano prestajanje kazni zapora.

Kakšno izobrazbo mora imeti paznik in kolikšen je njegov osebni dohodek?
Za paznika je treba imeti najmanj srednješolsko izobrazbo z maturo. Začetni osebni dohodek paznika je približno - neto 650 evrov. Osebni dohodek se pozneje povečuje glede na zahtevnost delovnega mesta, števila nadur, nočnih izmen oz. s številom nadur ipd.

Aleksandra K. Kovač