Podrobnosti še niso določene, so pa v pripravi, je na novinarski konferenci povedal direktor uprave uniformirane policije Marko Gašperlin. Minister za notranje zadeve mora namreč še sprejeti odredbo o določitvi mejnih prehodov, na katerih bo v času trajanja nadzora dovoljeno prehajati državno mejo. Odredba bo objavljena predvidoma v petek, da se bo lahko v soboto, 20. oktobra, ob 00.00 dejansko začel izvajati nadzor.
Predlog – ki še ni potrjen – predvideva tri načine prehajanja državne meje. V prvi kategoriji bodo cestni in železniški mejni prehodi, kjer bo lahko mejo prehajal ves potniški, osebni in tovorni promet, če seveda izpolnjuje pogoje za prestop meje. Gašperlin je poudaril, da bo mejni nadzor "dokaj sistematičen". Takih mejnih prehodov bo na meji s Hrvaško predvidoma 12.
V drugi kategoriji bodo cestni in železniški mejni prehodi, kjer bodo lahko mejo prehajali državljani Slovenije in Evropske unije ter osebe s pravico do svobodnega gibanja po pravu EU-ja. Takšnih prehodov bo na meji s Hrvaško predvidoma šest.
Na meji z Madžarsko sta dva mejna prehoda za vse, šest mejnih prehodov pa bo namenjenih državljanom Slovenije in Evropske unije.
Predstavnik policije sicer teh mejnih prehodov ni poimensko naštel, saj še niso določeni.
Na mejnih prehodih prve kategorije bo policija stalno prisotna, na drugi kategoriji pa občasno.
Da bi prebivalcem ob meji čim manj zagrenili vsakdan, pa bodo znova začeli uporabljati določbe sporazuma SOPS. Tisti, ki so v preteklosti imeli "razne dovolilnice" in pravico prehajanja meje, bodo to lahko uveljavljali. Pravico bodo morali dokazati z aktualnimi ali pretečenimi dokumenti po SOPS-u ali pa na kakšen drug način.
Mejni nadzor na prehodih bodo začasno izvajali policisti za izravnalne ukrepe, je še povedal Gašperlin. To predvideva strategija, ki je bila napisana še pred vstopom v schengen. Se je pa policist pridušal, da ni pričakoval, da bodo ta del strategije morali tako hitro udejanjiti v praksi.
Koliko časa bo trajal takšen nadzor? Gašperlin je pojasnil, da se lahko podaljšuje po 20 dni, a ne more trajati skupno več kot dva meseca, saj temelji na nepredvidljivih okoliščinah. Pri morebitnem mejnem nadzoru, ki traja več kot dva meseca, pa ne moremo več govoriti o nepredvidljivih okoliščinah, temveč o predvidljivih, tedaj pa je treba razloge precej podrobneje utemeljiti v zahtevnejšem postopku pred Evropsko komisijo.
Poklukar: Ljudem ob meji normalno življenje in prehod meje
Notranji minister Boštjan Poklukar je zagotovil, da bo nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko ljudem, ki živijo ob meji, omogočal normalno življenje. To pričakuje tudi od italijanskih oblasti, ki bodo od sobote izvajale nadzor na meji s Slovenijo.
"Moja usmeritev generalnemu direktorju policije je bila, da ljudem, ki živijo ob meji, zagotovijo normalno življenje in normalen prehod meje. Se pa že vnaprej opravičujem vsem državljankam in državljanom in vsem prebivalcem Slovenije, da bodo zaradi tega ukrepa večkrat zaustavljeni, da bodo morali pokazati dokumente, kajti teroristična grožnja je vseeno v Evropi visoka," je po odločitvi vlade, da Slovenija v soboto uvede nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, povedal minister Poklukar, ki se v Luxembourgu udeležuje zasedanja notranjih ministrov članic EU-ja, kjer je ena od osrednjih tem stanje v schengenskem območju.
Da bo Slovenija ukrepe prilagajala ljudem, ki živijo ob meji, je minister Poklukar davi na srečanju v Luxembourgu zagotovil tudi hrvaškemu kolegu Davorju Božinoviću. Ta je že pred tem dejal, da glede na pogovor s slovenskim ministrom ne pričakuje strogega nadzora na meji.
Oba sta pojasnila, da dogovor o okrepitvi mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji s konca septembra prinaša rezultate. "Nezakoniti prehodi državnih meja v zadnjem času upadajo, kar pomeni, da ta ukrep deluje," je povedal Poklukar.
Poudaril je še, da Slovenija nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko ne uvaja zaradi povečanega migracijskega toka, ampak zaradi grožnje terorističnega napada oziroma terorizma v državi, pa tudi regiji.
Poklukar je že v sredo o tem govoril z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem, ki je izrazil razumevanje za ukrepanje Slovenije. To bo prav tako tema njunega srečanja v Budimpešti na začetku decembra.
Minister za notranje zadeve tudi od italijanskih oblasti pričakuje, da bodo ob izvajanju nadzora na meji s Slovenijo ljudem zagotavljale nemoteno življenje.
"Danes sem italijanskemu ministru Matteu Piantedosiju še enkrat povedal, da želim, da Republika Italija ob mejnih kontrolah na notranji meji z Republiko Slovenijo zagotovi normalen pretok ljudi, ki živijo ob meji," je poudaril. V času zaprtja meje zaradi pandemije covida 19 je bilo namreč življenje ob meji "nevzdržno".
Piantedosi je v izjavi za novinarje zagotovil, da gre za sorazmeren in začasen ukrep. Napovedal je, da bodo o podrobnostih izvajanja ukrepov s kolegoma iz Slovenije in Hrvaške razpravljali na tristranskem srečanju v Trstu na začetku novembra.
Poklukar je izrazil prepričanje, da se bo stopnja teroristične ogroženosti po določenem času znižala, tako da bodo razmere sproti ocenjevali in prilagajali ukrepe. Verjame, da se bodo z ministri sosednjih držav dogovorili, da bi z mehkejšimi ukrepi nadomestili ta "zelo skrajen ukrep" nadzora na mejah.
Slabša varnostna situacija
Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in nedavni napadi v Franciji in Belgiji so povzročili veliko zaskrbljenost med članicami Evropske unije, ena od posledic pa je tudi odločitev držav članic za sprejemanje novih ukrepov pri nadzoru državnih meja. Po tem, ko je ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo napovedala Italija, je takšen ukrep na mejah s Hrvaško in Madžarsko na seji potrdila tudi slovenska vlada. Ukrep bo začel veljati v soboto in bo trajal najmanj 10 dni.
Komisarka: Nadzoru na notranjih schengenskih mejah se je treba izogibati
Četudi je nadzor na notranjih schengenskih mejah upravičen, vseeno ovira prosto gibanje znotraj EU. Zato se je treba nadzoru izogibati, je glede tega, da vse več držav članic, med njimi Slovenija, v zadnjem času uvaja nadzor na notranjih mejah danes dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Po neuradnih informacijah za državljane EU-ja ne bo sprememb
Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Robert Škrjanc, naj bi po neuradnih informacijah državljani EU-ja lahko tudi po uvedbi nadzora normalno prehajali čez vse mejne prehode, državljani tretjih držav pa bi v Slovenijo lahko vstopili izključno prek 14 cestnih mejnih prehodov – 12 na meji s Hrvaško in dveh z Madžarsko – ter osmih železniških mejnih prehodov, kjer bodo potekale tudi selektivne kontrole policistov.
Med temi mejnimi prehodi naj bi bili Dolga vas, Pince, Obrežje, Metlika, Gruškovje, Dragonja, Hodoš, Lendava in Dobova. Če bodo državljani tretjih držav vstopali čez druge mejne prehode, bo to obravnavano kot prekršek.
Tudi tu je glede napovedi nadzora slovensko-italijanske meje, ki ga je napovedala Italija, precej neznank, saj se bosta o ukrepih dogovorila vodji slovenske in italijanske policije. To sicer po navedbah Škrjanca kaže na to, da bo šlo verjetno za blažjo oziroma življenjsko obliko nadzora, ki naj ne bi preveč posegala v življenje ljudi ob meji.
Hrvaški notranji minister ne pričakuje strogega nadzora na meji
Uvedba nadzora na notranji meji schengena ni novost, a mora ostati izjema, ki se uvaja le kot skrajni ukrep, "ta mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja", pa je napoved Slovenije o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško v sredo komentiral hrvaški premier Andrej Plenković. Ukrep je pripisal migracijski krizi in povečanim terorističnim grožnjam ter pri tem kot ključno navedel posvetovanje s sosedami.
Plenković je spomnil, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengena, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, v kolikšni meri bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosedami, na katere se nanaša mejni nadzor. Plenković je pojasnil, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa davi z notranjim ministrom Poklukarjem.
"Glede na pogovor z ministrom Poklukarjem ne pričakujem, da bo šlo za strogo preverjanje, predvsem pa to ne bi smelo vplivati na prebivalce ob meji," je v izjavi za novinarje dejal hrvaški notranji minister Božinović.
O tem, da je vnovična uvedba nadzora povezana predvsem s povečano teroristično grožnjo, po Božinovićevem mnenju priča tudi dejstvo, da se je število nezakonitih prehodov med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem času zmanjšalo.
K temu je prispevala okrepitev mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji, o čemer sta se ministra dogovorila ob robu ministrskega zasedanja v Bruslju konec septembra. "Število nezakonitih migrantov v Sloveniji je precej manjše kot pred mesecem dni," je povedal hrvaški minister. Pričakuje, da si bodo zdaj vsi skupaj prizadevali, "da v nekem doglednem času stvari vrnejo na svoje mesto". O tem bodo na začetku novembra govorili tudi na tristranskem srečanju s kolegoma iz Slovenije in Italije v Trstu, je povedal.
Hrvaški notranji minister je prav tako znova zagotovil, da Hrvaška pri varovanju svoje meje z Bosno in Hercegovino, ki je od hrvaškega vstopa v schengen na začetku leta zunanja meja, ne potrebuje pomoči drugih držav članic ali Frontexa. "Pomagajo nam lahko zgolj države, iz katerih prihajajo migranti," je poudaril, pri tem pa je navedel države Zahodnega Balkana.
Italija bo nadzor na meji s Slovenijo predvidoma uvedla v soboto
V zadnjem obdobju je več držav uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah. Avstrija, ki je nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, je tako v ponedeljek Evropsko komisijo obvestila o novem podaljšanju tega nadzora, in sicer od 12. novembra letos do 11. maja prihodnje leto. Odločitev je Dunaj utemeljil z azilnim pritiskom, velikim pritiskom na zunanje meje EU-ja, grožnjo trgovine z orožjem in kriminalnih mrež zaradi vojne v Ukrajini ter trgovino z ljudmi.
V torek zvečer je tudi Italija sporočila, da zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Uvedba nadzora je predvidena za soboto, na začetku najprej za 10 dni z možnostjo podaljšanja. "Začasna ukinitev veljavnosti schengenske pogodbe o prostem gibanju v Evropi je postala nujna zaradi vse slabših razmer na Bližnjem vzhodu, okrepitve migrantskih tokov po balkanski poti in zlasti zaradi vprašanj nacionalne varnosti," je v sredo na družbenih omrežjih zapisala italijanska premierka Giorgia Meloni. "Za to prevzemam polno odgovornost," je dodala.
O vzpostavitvi nadzora na meji je v torek zvečer notranjega ministra Poklukarja obvestil tudi njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi, ki je zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu kot bistvo tega začasnega ukrepa navedel preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala.
Da so se za nadzor na meji s Slovenijo odločili, da v državo ne bi mogli vstopiti morebitni teroristi, ki bi prispeli po balkanski poti, je dejal tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Za zdaj po njegovih besedah ni znakov, da bi se pripravljal kakšen napad, a kot je poudaril, je treba delovati preventivno, da bi zaščitili mesta in prizorišča, zlasti tista, ki jih obiskujejo državljani judovske vere. Tudi on je v pogovoru za televizijo Canale 5 dejal, da je to časovno omejeni ukrep.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje