Razmerje med starejšim in delovno aktivnim prebivalstvom je pri nas je porušeno že danes, v prihodnjih desetletjih pa se utegne pokojninski sistem, če ne bo ukrepanja, popolnoma porušiti.
Slovenke in Slovenci živijo vedno dlje, rojeva se vse manj otrok, kriza pa je dodobra zdesetkala število aktivnih prebivalcev, torej tistih, ki s svojim delom polnijo tudi pokojninsko blagajno. Na eni strani se je oblikovala močna skupina starejših, na drugi pa precej šibka skupina zaposlenih.
Danes javni izdatki za pokojninsko blagajno znašajo 11 odstotkov BDP-ja, čez 50 let bodo ti izdatki poskočili na 18 odstotkov. S staranjem družbe pa ni povezan le pritisk na pokojninsko blagajno, ampak tudi na družine in zdravstvo: "S starostjo se zelo povečuje število obravnav pri zdravniku, " je med drugim dejala Barica Razpotnik s statističnega urada.
Ne gre pa preslišati tudi opozoril, da bi bilo treba generacije, ki imajo do upokojitve še 15 let in več, ozavestiti o pomembnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, opozarja direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Marijan Papež.
Po vsem povedanem je družbeni konsenz o spremembah pokojninskega sistema nujen. Zdi pa se, da so spremembe, o katerih se zdaj usklajujejo socialni partnerji, le prva stopnica do pokojninskega sistema, ki mu bomo priča v prihodnjih desetletjih in v katerem bo finančno varna starost odvisna predvsem od iznajdljivosti vsakega posameznika.
Nataša Mulec, Druga jutranja kronika
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje