Oktobrsko merjenje javnega mnenja v sklopu raziskave Slovenski utrip je pokazalo padec podpore SD-ju in dvig podpore SLS-u. Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi, sodeč po odgovorih anketirancev, SDS prejel 16 odstotkov glasov, kar je enako kot prejšnji mesec. SD-ju je podpora padla z desetih na osem odstotkov, SLS pa je zasedel tretje mesto s petimi odstotki glasov anketirancev.

Sledijo DeSUS, SNS in NSi (štiri, tri in dva odstotka glasov), parlamentarni prag doseže še stranka LDS. Zunaj DZ-ja bi ostali Zares in novinec na politični sceni, Stranka za trajnostni razvoj. Oktobrska raziskava strankarske scene sicer ne zajema napovedane Jankovićeve stranke ter Virantove liste, zato so izidi nekoliko okrnjeni.
Tudi Slovenski utrip kaže visoko pripravljenost za udeležbo na volitvah: z 'da' ali 'verjetno' je odgovorilo več kot 70 odstotkov vprašanih, le petine na volišča zagotovo ne bo.

Najprimernejši mandatar? 70 odstotkov ne ve
Raziskovalci so zastavili tudi vprašanje, kdo bi bil najprimernejši za predsednika prihodnje vlade. 10 odstotkov je izbralo predsednika SDS-a Janeza Janšo, polovica manj pa ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v torek napovedal sodelovanje na volitvah z lastno stranko.

Predsednik SD-ja in aktualni premier Borut Pahor je pristal pri treh odstotkih, prvi mož SLS-a Radovan Žerjav pa je 0,2 odstotka za njim. Na peto mesto se je uvrstil SNS-ov Zmago Jelinčič, treba pa je opozoriti, da velika večina (67 odstotkov) do tega vprašanja ni opredeljena. V slovenskem političnem sistemu mandatarja za sestavo vlade predlaga predsednik države s podporo državnega zbora.

Veliko manj tistih, ki ne bi volili nikogar
Opozoriti je treba na razmeroma visoko stopnjo še neopredeljenih in izrazit padec deleža tistih, ki ne bi izbrali nobene stranke. Tretjina ljudi torej še ne ve, koga izbrati, 16 odstotkov ne bi volilo nikogar (prejšnji mesec kar 28), pet odstotkov pa jih sploh ne bi šlo na volitve. Skupaj znašajo 54 odstotkov vprašanih, medtem ko bi še dodatni štirje odstotki volili stranko ali listo, ki ni na seznamu.

Nizko zaupanje novim listam in gibanjem
Skoraj 60 odstotkom vprašanim se liste, gibanja in stranke, ki se sveže ustanavljajo ali pa svojo ustanovitev v zadnjem času napovedujejo, ne zdijo vredni zaupanja. Podporo bi ti poželi le pri petini.

Družinski zakonik bi padel, razlika ni velika
Če bi na naknadnem zakonodajnem referendumu o družinskem zakoniku glasovali to nedeljo, bi proti glasovalo 29 odstotkov, za pa 24. 16 odstotkov ni opredeljenih, medtem ko spet 29 odstotkov ne bi glasovalo. Proti bi glasovali predvsem podporniki strank Zares in NSi-ja, prebivalci ruralnih območij.

Polovica za pokojninsko reformo
V nasprotju z letošnjim pokojninskim referendumom, kjer je proti pokojninski reformi glasovalo skoraj tri četrine udeležencev, bi - sodeč po Slovenskem utripu - polovica podprla reforme, ki bi vključevale pokojninsko reformo, prodajo deležev v državnih bankah in zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju.