Za navedbe iz zaupnih depeš, ki kažejo, da je premier Borut Pahor v zameno za možnost srečanja z ameriškem predsednikom Barackom Obamo obljubljal sprejem zapornikov iz Guantanama in posel ameriškemu podjetju Westinghouse, največ, 36,8 odstotka, meni, da Pahor je ravnal koruptivno, saj je ameriškemu podjetju ponujal posel mimo razpisa.

Najbolj prizanesljivi do Pahorja višje in visoko izobraženi
Da so dogovarjanja v zunanji politiki normalna, zato v tem ni nič spornega, meni 18,9 odstotka, 17,4 odstotka pa se strinja z mnenjem, da je Pahor ravnal zakonito, vendar v nasprotju z interesi Slovenije. "Ne vem", je odgovorilo 17,3 odstotka anketirancev, kakšen drug odgovor glede domnevnih Pahorjevih dejanj pa je dalo 9,6 odstotka vprašanih.

Še najbolj prizanesljivi – a še vedno večinsko kritični – do Pahorjevega ravnanja so višje in visoko izobraženi, največ negativnih ocen pa je med srednje in poklicno izobraženimi ter med tistimi z dohodki med 500-1.000 evrov in tistimi brez lastnih dohodkov.

V koruptivno ravnanje najbolj verjamejo mladi do 34 let
V koruptivno ravnanje in ravnanje v nasprotju s slovenskimi interesi najbolj verjamejo mladi do 34 let. Volivci SD-ja in Zaresa so večinsko prepričani, da ni Pahor storil nič spornega, medtem ko se drugi večinsko nagibajo k ocenam o korupciji ali vsaj ravnanju v nasprotju s slovenskimi interesi.

Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, je 15,4 odstotka izbralo SDS. Sledijo DeSUS (11,1%), SD (9,9 %), SNS (4%), NSi (3,8 %), SLS (2,8 %), LDS (1%), zadnji je Zares z 0,9 odstotka. Kakšno drugo stranko od naštetih bi volilo 1,4 odstotka vprašanih. "Ne vem," je odgovorilo 17,9 odstotka, nobene stranke ne bi volilo 21,9 odstotka, 9,8 odstotka pa jih ne bi šlo na volitve.

Vlade ne podpira 73 odstotkov, podpira pa 22 odstotkov. "Ne vem," je glede podpore oz. nepodpore vladi odgovorilo 5 odstotkov. Vlada ima večinsko podporo le še med volivci SD-ja.

Najbolj množično na referendum volivci SDS-a in NSi-ja
Referenduma o zakonu o RTV SLO, ki bo 12. decembra, se bo zanesljivo udeležilo 27 odstotkov, verjetno pa 14 odstotkov. 53 odstotkov je odgovorilo "sploh ne", "ne vem" pa 6 odstotkov anketirancev. Udeležbo v nadpovprečni meri napovedujejo volivci SDS-a in NSi-ja, v najmanjši meri pa tisti, ki ne bi volili nobene stranke. Za zakon bi glasovalo 15 odstotkov, proti 28. Odgovor "ne vem" je izbralo 57 odstotkov anketirancev.

V anketi so volivce spraševali tudi, kako bi glasovali na referendumu o zakonu o malem delu, če bo ta razpisan. Za zakon bi bilo 33, proti pa 36 odstotkov. "Ne vem," je odgovorilo 31 odstotkov. Anketa kaže, da srednje, višje in visoko izobraženi nasprotujejo zakonu v večji meri kot osnovnošolsko izobraženi. Zakonu je še najbolj naklonjena srednja generacija (35-54 let), nasprotovanje pa je močnejše med tistimi z nižjimi dohodki.

Več nasprotnikov kot podpornikov Masleše
Imenovanje Branka Masleše na položaj predsednika vrhovnega sodišča ne podpira 37 odstotkov. Prav toliko anketirancev je odgovorilo "ne vem". Masleševo imenovanje podpira 26 odstotkov. Imenovanje večinsko podpirajo volivci SD-ja in DeSUS-a, volivci opozicijskih strank in LDS-a pa temu večinsko nasprotujejo, kaže anketa.

Glede Teša večina, 52 odstotkov, meni, da je odstavitev direktorja Uroša Rotnika posledica želje predsednika Zaresa Gregorja Golobiča po obvladovanju slovenske energetike. Da bo Rotnikova odstavitev prispevala k večji transparentnosti in manjšim stroškom nove termoelektrarne, jih je prepričanih 20 odstotkov. 28 odstotkov anketirancev je izbralo odgovor "ne vem".

Zadeva Magajna: 38 % anketirancev vidi politični konstrukt
Pri preiskavi zoper poslanca Andreja Magajno zaradi domnevne vpletenosti v otroško pornografijo je 38 odstotkov vprašanih odgovorilo, da gre za politični konstrukt, s katerim se skuša vladajoča politika maščevati poslancu Magajni. Da gre za neodvisno in profesionalno strokovno delo slovenskih organov pregona, meni 28 odstotkov vprašanih. 34 odstotkom je najbližji odgovor "ne vem".