Pahor je v govoru na slovesnosti poudaril pomen svobode, sožitja, strpnosti, prijateljstva – ne le med ljudmi, temveč tudi med narodi. "Pomembno je, da se vedno potrudimo najti tisto, kar nas povezuje, in gradimo na tistem, kar nam je skupno," je dejal.

Spomnil je na zgodovinski dogodek pred skoraj dvema mesecema, ko sta 13. julija z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello k skupnemu spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici položila skupni venec.

"Nikoli si nisem predstavljal, da bo pred bazoviškim spomenikom stal italijanski predsednik, nikoli si nisem predstavljal, da bo to storil skupaj s slovenskim predsednikom, in nisem si mislil, da bi si pri tem lahko segla v roke," je dejal Pahor.

V Italiji še vedno "teroristi"

Kot je dejal, sta z Mattarello s tem simbolnim dejanjem želela nagovoriti vse ljudi, ki spoštujejo vrednote antifašizma in strpnosti, v solidarnosti vidijo našo skupno prihodnost.

Polaganje skupnega venca je označil za spravno dejanje, saj so "za nas štirje bazoviški junaki junaki, prve žrtve fašizma v Evropi, v Italiji pa še vedno veljajo za teroriste".

Pahor je presodil, da bi utegnila biti pravna rehabilitacija zahteven in dolg proces in je stvar italijanskega pravosodja, vendar pa je lahko to gesto italijanskega predsednika razumeti kot politično rehabilitacijo, so sporočili iz urada predsednika republike.

Štirje bazoviški junaki, Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, so bili na prvem tržaškem procesu na posebnem sodišču v Trstu obsojeni na smrt zaradi napada na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste. 6. septembra 1930 so jih ustrelili na gmajni pri Bazovici.

Obeležje bazoviškim junakom v Kranju so postavili leta 1930 in velja za prvi antifašistični spomenik na svetu.