Zadnja leta na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da je vse težje najti in delodajalcem priskrbeti tehnike za strojništvo, tehnike za elektrotehniko, medicinske tehnike, kuharje, natakarje, bolničarje, zidarje, tesarje, elektroinštalaterje, varilce, monterje kovinskih konstrukcij, ključavničarje in elektromonterje.

A čeprav ti poklici zagotavljajo, da težav z iskanjem službe ne bo, se mladi zanje vse redkeje odločajo. Na ministrstvu za šolstvo so namreč za MMC povedali, da se zadnje leta konstantno zmanjšuje vpis v programe s področja gradbeništva, gostinstva, kmetijstva ter živilstva, tekstilstva, ekonomije in trgovine.

Srednje šole programe zapirajo
Posamezni programi se zato tudi zapirajo. "Če več let ni zanimanja, potem ga šola neha razpisovati. Če pa je v določenem šolskem letu število prijav tako majhno, da izvedba programa ni racionalna, ga v tem letu šola ne izvaja in preusmeri kandidate v drug program," pojasnjujejo na ministrstvu.

Ali lahko te smernice zaustavimo in morda tudi obrnemo? Ministrstvo zagotavlja, da že drugo leto razpisuje več mest za programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in manj mest v gimnazijah. Osnovnošolce bi verjetno lahko pritegnili tudi z več tehničnimi predmeti in več praktičnimi nalogami, a na ministrstvu pravijo, da je veliko odvisno tudi od učiteljev. Pomembno je, da učitelj posreduje znanje tako, da učenci vzljubijo predmet, področje.

Na mlade vplivajo tudi uspešna podjetja
Analize kažejo, da imajo na izbiro nadaljnje poti izobraževanja velik vpliv okolje in seveda starši. Pomemben je na primer uspeh določenih podjetjih v okolju, ki daje signal, da je s tem poklicem mogoče živeti. Stečaj pa ima pričakovano popolnoma drugačen učinek, sploh če je eden izmed brezposelnih starš učenca, še pravijo na ministrstvu.

Tudi bližina oziroma oddaljenost šole je za mlade velikokrat odločujoč dejavnik, a ministrstvo meni, da je mreža srednjih šol zelo razvejana in omogoča celotni populaciji učencev vpis v želeni program. V dijaških domovih biva manj kot tretjina dijakov 1. letnika, a ravno ti dijaki so vpisani predvsem v programe strokovnega izobraževanja, kot so zobotehnik, geotehnik, tehnik optike, farmacevtski tehnik, gozdarski tehnik in veterinarski tehnik.

Dobra oprema terja velika vlaganja
Da bi torej šole, ki izobražujejo za deficitarne poklice, ustanavljali v manjših krajih, kjer obstaja možnost, da bi se mladi zaradi šole blizu doma vanjo tudi vpisali, se ministrstvu ne zdi racionalno. "Srednje šole ni racionalno z vidika stroškov in možnosti izvedbe ustanoviti v kraju, kjer ni kritične mase otrok. Če si ogledate kakšno srednjo strokovno šolo in opremo, boste ugotovili, da so šole, kjer je dovolj otrok, zelo dobro opremljene, kar zahteva velike investicije," pojasnjujejo.