Policija je po dogodku okrepila varovanje sodnikov in tožilcev, ki sodelujejo v sodnih procesih zoper člane Kavaškega klana. Varuje tudi tožilko, ki se je varovanju predtem odpovedala, ker se ni strinjala s postopki varovanja Centra za varovanje in zaščito (CVZ), ki je del policije.

Ena izmed tožilcev, ki preganjajo slovensko celico zloglasnega Kavaškega klana, Mateja Gončin, še pred nekaj dnevi ni bila varovana. Po petkovem umoru pa je notranji minister odredil dodatno varovanje sodnikov in po neuradnih podatkih štirih tožilcev.

"Lahko potrdim, da je danes moja varovanka varovana. Dan pred tem varnostnim dogodkom oziroma incidentom pa ni bila varovana," je povedal zagovornik Mateje Gončin David Sluga. Nezaupanje do varnostnikov CVZ-ja, ki naj bi tožilki nezakonito sledili, informacije pa delili z nepooblaščenimi osebami, ni edini razlog, da zadnje mesece Gončin ni imela varovanja, je razkril Sluga.

"Prognoza varnostne situacije je bila očitno napačna, če zdaj zvonijo vsi alarmi"

Ali so v CVZ-ju, ki deluje pod okriljem policije, napačno ocenili varnostno tveganje? "Pred to zvišano varnostno situacijo je vodstvo CVZ-ja zatrjevalo, in to storilo nepreverljivo, da varnostnega tveganja zanjo ni. Zdaj pa je varnostno tveganje po njihovem mnenju izjemno visoko. Prognoza njene varnostne situacije je bila očitno napačna, če zdaj zvonijo vsi alarmi. Po stališču moje varovanke CVZ ni primerna ustanova za varovanje oseb, kot so državni tožilci in sodniki," je v pogovoru za TV Slovenija poudaril Sluga.

Gončin je varovanje vseeno sprejela, a še vedno zahteva ekipo, ki ji bo lahko zaupala. "Zdaj je zelo varovana, vendar jo varujejo osebe, ki po njenem prepričanju niso preverjene, ki jim apriori ne zaupa, ker ne zaupa vodstvu, ki je te osebe določilo," dodaja njen zagovornik.

Da gre za enoto policije, ki je potencialno celo nevarna za vse varovane osebe, je oster vir TV Slovenija, ki opozarja na nezakonito in nepooblaščeno zbiranje podatkov o varovanih osebah za morebitno poznejšo politično, profesionalno ali osebno diskreditacijo, je v oddaji Odmevi poročala Irena Ulčar Cvelbar.

Ocena ogroženosti in način varovanja sta v rokah policije, njihovega centra za varovanje in zaščito, na drugi strani poudarja generalna državna tožilka Katarina Bergant.

"Sama kot generalna državna tožilka na to ne morem vplivati. Mi je pa seveda v interesu, da so vsi tožilci varni. Za javno razpravo na temo varovanja tožilcev ocenjujem, da ne prispeva k temu, ampak je prav nasprotno," pravi Bergant.

Tožilci predloge za spremembe pričakujejo v kratkem

Varnost je pogoj za nemoteno in nepristransko delo pravosodnih funkcionarjev, zato mora biti ta na najvišji mogoči ravni, pa pravi predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

"Torej na takšni ravni, kot jo ima predsednik vlade, ki ima tudi ustrezen normativni okvir za svoje varovanje. Pričakujemo, da bo tovrsten normativni okvir izdelan tudi za varnost državnih tožilcev," je povedal Valenčič.

Delovna skupina na ministrstvu za pravosodje bo pripravila predloge za spremembe, Valenčič jih pričakuje v kratkem.

Žist: Težko verjamem, da bi kdo od varnostnikov izdajal podatke

V oddaji Odmevi je novinarka Večera Damijana Žist pojasnila, da sodnika, ki sodi v zadevi Kavaški klan, policija fizično varuje že od lanskega maja. "Tudi tožilca sta bila že do zdaj varovana, verjetno pa z neko nižjo stopnjo," je še povedala. Po petkovem umoru so štirje tožilci in oba sodnika v tej zadevi po njenih besedah "zelo varovani".

"Težko verjamem, da bi kdo od varnostnikov, ki varujejo varovane osebe, izdajal podatke kriminalnim klanom. Prav tako težko verjamem, da bi to počelo vodstvo CVZ-ja oziroma vrh policije. Bolj verjetno pa se mi zdi, da seveda lahko pripadniki teh klanov spremljajo življenje in delo tožilcev in sodnikov ter jim lahko grozijo," je dodala Žist.

Policija očitkov na račun CVZ-ja ne komentira.