"V Sloveniji trga dela ni mogoče radikalno spremeniti, saj je pogajalski proces socialnih partnerjev prezahteven," je pred obravnavo reforme trga dela na parlamentarnem odboru za delo povedal minister za delo Andrej Vizjak. Odbor za delo DZ-ja je sicer prejšnji teden brez glasu proti podprl predlog novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) kot tudi predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

Vendar se reforma dela ponovno seli za pogajalsko mizo, saj se bodo glede novele ZDR-ja v ponedeljek ponovno pogajali predstavniki vladne, sindikalne in delodajalske strani. Odprtih je še kar nekaj vprašanj.

Kako dolgi bodo odpovedni roki
Med odprtimi vprašanji ostaja dolžina odpovednih rokov. Ministrstvo za delo predlaga, da se odpovedni roki z današnjih največ 120 dni skrajšajo na največ 60 dni. Sindikatom se zdi ta poseg prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni. Delodajalci so se na drugi strani zavzemali za največ 30-dnevni odpovedni rok, a takšno skrajšanje zaradi področne direktive ni mogoče.

Drugo odprto vprašanje so odpravnine ob upokojitvi. Odbor DZ-ja je sicer sprejel dopolnilo, ki omejuje dostop do te pravice, vendar delodajalci z njim še niso zadovoljni. Potrjena rešitev predvideva, da bo odpravnina ob upokojitvi pripadala le tistim delavcem, ki so pri zadnjem delodajalcu delali najmanj pet let.

Poleg tega naj delodajalec ne bi bil dolžan plačati odpravnine ob upokojitvi delavcu, ki ga bo zaposlil, ko bo ta že dopolnil 58 let oz. mu bo do upokojitve manjkalo pet ali manj let. Tako pozno zaposleni delavci bodo tudi sicer izgubili status kategorije, varovane pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Sporne tudi kvote agencijskega dela
Socialni partnerji so na nasprotnih bregovih tudi glede omejevanja agencijskega dela. Predlog ZDR-ja namreč predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi upoštevali zaposleni za nedoločen čas pri agencijah.

Delojemalci so zadovoljni z uveljavitvijo kvotnega sistema, vendar menijo, da je omejitev premajhna oz. odstotek previsok. Delodajalci pa kakršnemu koli tovrstnemu posegu v agencijsko delo nasprotujejo.

Na pogajalski mizi bo verjetno tudi presenetljivo sprejeti amandma SD-ja, ki na predlog Mladinskega sveta Slovenije črta, da se kot merilo za določitev presežnih delavcev upošteva tudi delovna doba. To naj bi bilo vprašljivo z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine.

Sindikati so temu močno nasprotovali, ker se bojijo, da bi krčenje meril vodilo v še večja odpuščanja, delodajalci pa so bili dopolnilu naklonjeni.

Socialni partnerji naj bi se pogajali tudi o uvedbi minimalnih standardov za ekonomsko odvisne osebe, to je samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dalj časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika.

Sindikalna stran si želi jasneje določiti tudi obveznost delodajalcev glede plačila izobraževanja zaposlenih ter glede preverjanja, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji, če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Plačana malica in odmor ostajata
Želja delodajalcev po ukinitvi plačanega odmora za malico in današnje oblike dodatka za delovno dobo je očitno dokončno zavrnjena. Omenjena zakonska člena sta na odboru za delo ostala zaprta, z amandmaji pa je mogoče spreminjati le še člene, ki do zdaj niso bili amandmirani.

Delodajalci tudi nasprotujejo uvedbi odpravnin pri pogodbah za določen čas, s čimer jih želi vlada spodbuditi k zaposlovanju za nedoločen čas.

Nova pogajanja tudi o trgu dela
Socialni partnerji bodo nadaljevali tudi pogajanja o neusklajenih vprašanjih v predlagani noveli ZUTD-ja. Med odprtimi vprašanji so začasna dela za upokojence, ki jih iz predloga novele kljub nasprotovanju dela sindikatov ni več mogoče umakniti. Delojemalci se bodo zdaj po pričakovanjih zavzeli za strožje omejitve teh del. Uvedbe tovrstnih del za brezposelne, kot so si želeli delodajalci, pa ne gre več pričakovati.

Časa ni več veliko
Čas za usklajevanja se socialnim partnerjem počasi izteka. Svoja stališča morajo zbližati do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje dopolnil za plenarno sejo DZ-ja, oz. najdlje do 4. marca, ko bodo na temo reforme trga dela lahko spregovorili vsi poslanci.

Minister za delo Andrej Vizjak je kljub vsemu optimističen in verjame tako v dogovor pogajalcev kot v soglasje politikov.