V letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v lanskem letu, ki bo podrobno predstavljeno danes, vrhovno sodišče ugotavlja, da se je leta 2016 nadaljevalo zniževanje števila sodnikov na 100.000 prebivalcev s 44,3 konec leta 2015 na 43,6 konec leta 2016. Kljub znižanju je Slovenija še vedno država z visokim deležem sodnikov, takoj za Luksemburgom in Hrvaško.

Treba je zagotavljati "dotok novih sodnikov"
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča se žal uresničujejo opozorila glede poglabljanja generacijske vrzeli med sodniki v starostnem razredu od 31 do 40 let na eni strani in od 61 do 70 let na drugi strani. Zdajšnji trendi kažejo, da ob nespremenjenih razmerah novih imenovanj v sodniško funkcijo leta 2020 skoraj ne bo več sodnikov, starih 40 let ali manj. Če ne bo sprejetih kakšnih ukrepov, bodo to že srednjeročno pripeljali do starostnih neravnovesij med sodniško generacijo, še posebej ob jasni politiki zmanjševanja deleža sodnikov na 100.000 prebivalcev: "Glede na to je treba v določenem obsegu kot nujen ukrep zagotavljati dotok novih sodnikov."

Podatki v poročilu kažejo, da je večina sodišč v letu 2016 obvladovala število prejetih (novih) zadev. Pričakovani čas rešitve zadev se je v sodstvu glede na leto 2015 skrajšal za 0,4 meseca. Povprečna starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema se je zmanjšala za 0,9 meseca. Povprečni čas rešitve zadev se je skrajšal za 0,8 meseca.

Nerešenih in več kot pet let starih 21.000 primerov
Konec lanskega leta je ostalo nerešenih nekaj več kot 21.000 zadev, starejših od pet let (v letu 2015 več kot 27.000 zadev), od tega dobrih 4000 pomembnejših. Prav tako je konec leta 2016 ostalo nerešenih 4100 zadev, starejših od deset let (v letu 2015 več kot 5000). Kar 70 odstotkov nerešenih zadev, starejših od pet let, in 81 odstotkov nerešenih zadev, starejših od deset let, so predstavljale izvršilne zadeve.

V strukturi nerešenih zadev v letu 2016 pomembnejše zadeve predstavljajo 47 odstotkov (v letu 2015 39 odstotkov). "To dokazuje, da se struktura nerešenih zadev spreminja in da se druge, kamor sodijo predvsem zemljiškoknjižne pa tudi izvršilne zadeve, rešujejo hitreje," je ugotovilo vrhovno sodišče. To po njegovih navedbah priznavata tudi Evropska komisija in Svetovna banka.

Pričakovani čas rešitve zadeve se po stagnaciji v letu 2015 rahlo podaljšuje (za pol meseca), sorazmerno se rahlo podaljšuje starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema, medtem ko povprečni čas rešitve zadeve stagnira.

Manj novih zadev, pa tudi manj sodnikov
Razlogi so po mnenju vrhovnega sodišča tako znotraj kot tudi zunaj sodstva. "Dejstvo je, da je upad števila rešenih zadev v korelaciji z manjšim številom prejetih zadev. Deloma je tudi posledica manjšega števila sodnikov in spremembe strukture nerešenih zadev, med katerimi je večje število zahtevnejših zadev, ki terjajo poglobljeno obravnavo," je zapisano v poročilu.

Vrhovno sodišče je zato v oceni izvajanja sodne oblasti v letu 2016 še posebej opozorilo na povečan delež nerešenih pomembnejših zadev in izjemno povečevanje števila prejetih zadev na specializiranih oddelkih sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Na vrhu po nekazenskih zadevah, predvsem zemljiškoknjižnih
Slovenija je sicer v vrhu med državami članicami Evropske unije po številu vseh nekazenskih zadev na 100 prebivalcev, ugotavlja vrhovno sodišče. Pri zadevah, ki vključujejo tako izvršilne kot zemljiškoknjižne zadeve, je na drugem mestu, če pa se štejejo le civilne in gospodarske pravdne zadeve, pa je glede števila novih zadev na desetem mestu.

"Čeprav se objektivno merljivi kazalniki delovanja slovenskega sodstva konstantno izboljšujejo in da se uvrstitev Slovenije v zadnjih letih v primerjavi z drugimi evropskimi državami praktično na vseh področjih popravlja, javnost tega premika ne zazna," je poudarilo vrhovno sodišče. Ocena javnosti glede trajanja postopkov se na primer znatno razlikuje od dejanskih podatkov o poslovanju.

Glavni izziv: kakovost
Vrhovno sodišče v letu 2017 pričakuje, da se bo še naprej zmanjševalo število sodnikov na civilnem in tudi na prekrškovnem področju, in to tako na prvostopenjskih kot tudi na višjih sodiščih. Prav tako si obeta zmanjševanje števila prejetih in posledično tudi rešenih zadev. Pričakuje pa, da se bo število nerešenih zadev in tudi njihov čas reševanja ob pogojih umiril oz. celo nekoliko podaljšal.

"Glavni izziv, ki čaka slovensko sodstvo v takih pogojih, je področje kakovosti. Gre tako za kakovost sodnikovega dela in kakovost dela sodnega osebja kot tudi kakovost sodnih postopkov in odnosa do udeležencev sodnih postopkov z vidika postopkovne pravičnosti," je v letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2016 še zapisalo vrhovno sodišče.