V zvezi z izjavo ministrice, da bo ustavna odločba uresničena, a z zamikom, v sodniškem društvu opozarjajo, da slovenski pravni red ne pozna instituta zamika pri uresničevanju odločb ustavnega sodišča, kar bi morala, kot so zapisali, Dominika Švarc Pipan kot ministrica za pravosodje vedeti. "Težko razumljivo je, da z izgovorom, da gre za kolegijski organ, pritrjuje političnim argumentom vlade, ki se je odločila za nespoštovanje roka, določenega v ustavni odločbi. Sprašujemo se, ali se ob tem zaveda, pri kako nevarnem vzpostavljanju novih standardov sodeluje," so zapisali. Prepričani so namreč, da bi morala biti ministrica Švarc Pipan znotraj vlade tista, ki bi poskrbela, da "vlada razume pomen vladavine prava in v skladu z njim tudi deluje".
Ministrica bi morala odstopiti, ker ...
Po njihovem mnenju je dejstvo, da ustavna odločba ni uresničena, zelo konkreten razlog za poziv k njenemu odstopu. Kot je znano, je namreč ministrica za pravosodje izjavila, da iz poročanja medijev ni razvidno, kakšen naj bi bil konkreten razlog, ki bi terjal njen odstop.
Konkreten je tudi odziv sodnikov na ministričino vabilo sodnikom, naj "umirijo žogico". "Nedopustno je, da ministrica zahtevo za uresničitev ustavne odločbe razume kot žoganje. Če pa že uporablja to metaforiko, naj bo jasno, da je žoga vsaj od 30. junija 2023 pri ministrici, vladi in državnem zboru. Pričakujemo, da našteti z žogo naredijo tisto, kar jim nalaga ustavno sodišče," so se odzvali v sporočilu za javnost.
Kdo zmanjšuje ugled Slovenije?
V društvu zavračajo tudi očitke o želji sodnikov, da bi zmanjšali ugled Slovenije v mednarodni skupnosti, saj naj bi to povzročala prav vladna stran, ki, kot so prepričani, "ne ravna v skladu z vladavino prava". Zdi se jim absurdno, da ministrica namesto takojšnje izvršitve odločbe ustavnega sodišča rešitev išče v smeri spremembe zakona, ki ureja volitve.
Položaj sodnikov ni del socialnega dialoga
V zvezi z napovedjo ministrice, da bo ustavna odločba uresničena v sklopu ureditve plač v javnem sektorju, sodniško društvo ugovarja, da uresničitev ustavne odločbe ni del socialnega dialoga, čeprav pozdravljajo prizadevanja zanj. Glede položaja sodnikov so zapisali, da "tu ne gre za dialog, pač pa za odločbo oblastnega organa, ki jo mora uresničiti drugi oblastni organ. Odločba ustavnega sodišča govori o razmerjih med vejami oblasti, materialnem vidiku neodvisnosti sodstva. Na predlog enega oblastnega organa, sodnega sveta, je ustavno sodišče, drugi oblastni organ, zahtevalo od tretjega oblastnega organa, državnega zbora, da materialni status sodne veje oblasti izenači z drugima dvema vejama oblasti."
V sodniškem društvu tudi zavračajo očitke, da nimajo razumevanja za slab plačni položaj drugih skupin, ki niso funkcionarji, ampak poudarjajo, da v celoti podpirajo ureditev plačnih položajev vseh drugih poklicnih skupin, še posebej tistih, ki delajo na sodiščih. Nasprotujejo le temu, da "vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe".
Dodajajo, da protest sodnikov ne škodi državljankam in državljanom, ampak jim škodi ravnanje drugih vej oblasti. "V škodo državljankam in državljanom je, da drugi
veji oblasti ne spoštujeta temeljnega postulata, to je vladavine prava. Ministrico pozivamo, naj
javnosti ne ščuva proti sodnikom," so še zapisali v Slovenskem sodniškem društvu.
Na sestanek jih ne bo, ministrica naj pride k njim
Odzvali so se tudi na vabilo ministrice na sestanek, na katerem naj bi ministrico seznanili z “nameravanimi stavkovnimi in drugimi aktivnostmi obstrukcije delovanja državnih institucij”.
V društvu odgovarjajo, da "Slovensko sodniško društvo nima dolžnosti, da ministrici za pravosodje poroča o nameravanih aktivnostih. Ministrica pa je vabljena, da pride na sedež Slovenskega sodniškega društva (Tavčarjeva 9) in poroča, v kateri fazi je uresničitev odločbe ustavnega sodišča ter kdaj bo odločba uresničena. Pričakujemo tudi poročilo, kako bo vlada od januarja 2024 naprej pokrila razliko med dejanskimi plačami sodnikov in sodnic ter plačami, kot jih je določila odločbam ustavnega sodišča.".
Kot je znano, je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tožilci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje