Več sto zahtevkov sodnikov za mirno rešitev spora glede prikrajšanja pri plačah sta na državno odvetništvo danes dopoldne prinesla predsednica in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević in Andrej Ekart. Bergant Rakočević je v izjavi za medije dejala, da mineva 62 dni od poteka roka, ki ga je ustavno sodišče določilo državnemu zboru za izpolnitev odločbe, ki ureja materialni položaj sodnikov.

"Ker se ni zgodilo nič, so se sodniki odločili za to skrajno, vendar pravno dopustno sredstvo, torej individualno sodno varstvo. S kolegi iz Sodniškega društva danes predajamo na Državno odvetništvo Republike Slovenije zahtevke približno 320 kolegov, približno 50 sodnikov je to že storilo," je poudarila.

Glede višine zahtevkov je pojasnila, da se je veliko sodnikov odločilo, da "zahtevajo kompenzacijo za od tri do pet let nazaj". Koliko to znaša, bodo za vsakega sodnika ugotavljala sodišča. Zahtevke zaradi prikrajšanja plač so vlagali sodniki vseh stopenj, največ pa so jih vložili prvostopenjski sodniki, katerih položaj je tudi daleč najslabši, je dodala.

"Tudi sodniki smo posamezniki, ki imamo po ustavi zagotovljene pravice do sodnega varstva," je poudarila.

Rok za rešitev je tri mesece

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je poudarila, da ima državno odvetništvo zdaj tri mesece časa, da pregleda zahtevke in sprejme odločitev glede rešitve spora. Zahtevke sodnikov bodo razporedili med državne odvetnike, ki jih bodo obravnavali samostojno, sicer pa imajo ustanovljeno tudi posebno delovno skupino, "ker gre za množične spore", je dodala.

"Rok za rešitev je tri mesece. V tem času zadeve pregledamo, se posvetujemo z organi, ki jih zastopamo, in na podlagi tega bomo ugotovili, ali in v kakšnem vse obsegu, če sploh, bomo šteli to za utemeljeno," je pojasnila Kerševan.

Če postopek mirne rešitve spora oziroma poravnave ni uspešen, se izda potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, je dodala. "To potrdilo je procesna predpostavka za to, da se lahko vloži tožba pred sodiščem," je pojasnila. Več sto zahtevkov sodnikov po njeni oceni pomeni "kar velik pripad zadev" za odvetništvo. Državnih odvetnikov in odvetnic je trenutno skupaj 71, tako da bodo te zahtevke obravnavali tudi na zunanjih oddelkih.

Vesna Bergant Rakočević pa je spomnila, da so predstavniki Slovenskega sodniškega društva o problematiki sodniških plač govorili tudi na sestanku s predstavniki Evropske komisije zaradi priprave poročila o vladavini prava v Sloveniji za leto 2023 prejšnji teden.

Na tem sestanku, je dodala, so izvedeli, da je Slovenija edina država, ki ni upoštevala priporočil Evropske komisije s tega področja. "Enaka navodila kot Slovenija so dobile še Hrvaška, Latvija in Nemčija in vse države razen Slovenije so tako ali drugače ustrezno ukrepale," je poudarila.

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.

Sodniki so zaradi neuresničitve ustavne odločbe izvedli dvotedenski opozorilni protest med 10. in 24. januarjem, ko so opravljali predvsem nujne zadeve. Tožilci so 31. januarja opozorilno stavkali, za tri ure so prekinili delo, in s tem izrazili nasprotovanje vladi. Novo enodnevno stavko so napovedali za 14. marec.

Primopredaja poslov na ministrstvu

Nova ministrica za pravosodje Katič je že uradno prevzela posle od svoje predhodnice Dominike Švarc Pipan. Ta je ob predaji poslov dejala, da je hvaležna za priložnost, da je lahko vodila ministrstvo, in da jo veseli, da se vrača na ministrsko mesto ravno Andreja Katič, ki je že bila ministrica za pravosodje. Ob tej priložnosti ji je tudi čestitala: "Želim ji uspešno delo in to, da se ministrstvu za pravosodje povrne ugled, ki si ga zasluži." Andreja Katič pa se je predhodnici zahvalila za njeno delo.

Novo pravosodno ministrico je s 45 glasovi za in 18 proti DZ potrdil v torek, menjava pa se je zgodila po odstopu Švarc Pipan zaradi očitkov o negospodarnem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Ravno v torek so na ministrstvu in številnih drugih lokacijah potekale tudi hišne preiskave zaradi sumov zlorabe položaja. Med osumljenimi sicer ni Švarc Pipanove, je pa med njimi več uslužbencev ministrstva.

Katič je ob prihodu na ministrstvo potrdila, da bo že danes preklicala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva. "Ne, ker ne bi zaupala nekaterim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zato, da vidim, kakšna pooblastila imajo, in predvsem tudi zato, da se lahko sama prepričam o njihovih znanjih in kompetencah za opravljanje najpomembnejših zadev," je pojasnila že prejšnji teden ob napovedi ukrepa med predstavitvijo kandidature na odboru DZ-ja. Več o reševanju afere bo lahko povedala v prihodnjih dneh, je dejala, še preden sta si s predhodnico predali posle.

Andreja Katič na stol ministrice za pravosodje seda že drugič, prvič je funkcijo opravljala v vladi Marjana Šarca, skupno pa je to že njen tretji ministrski mandat, saj je v vladi Mira Cerarja vodila ministrstvo za obrambo. Tudi trenutno vladno ekipo dobro pozna, doslej je bila namreč državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo. Z imenovanjem na ministrsko funkcijo je sicer Katič funkcija državne sekretarke prenehala.

Sestanek s predsednikom vrhovnega sodišča

Po primopredaji poslov na ministrstvu se je Katič sešla tudi s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem. Ministrica je v izjavi po sestanku med drugim izrazila pričakovanje, da jim bo v sodelovanju z vsemi deležniki uspelo povrniti ugled ministrstvu za pravosodje. "Žal pa je madež aktualnih zadev ostal," je izpostavila. Glede afere s spornim nakupom stavbe na Litijski cesti sicer verjame v delo pristojnih organov, ki so tudi najbolj pristojni o svojem delu obvestiti javnost.

Katič je izrazila zadovoljstvo, da je bilo v preteklem mandatu veliko narejenega tudi na področju sodniške zakonodaje oziroma t. i. sodniškega trojčka, ki je v veliki meri usklajen. Kot je napovedala, ga bo v prihodnjem tednu proučila, ob čemer je izrazila tudi pričakovanje, da bi šel predlog sodniške zakonodaje čim prej v zakonodajno proceduro.

Sorodna novica DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico

Nova ministrica verjame tudi v nadaljevanje postopkov glede reševanja problematike sodniških plač. Spomnila je, da je v četrtek v povezavi s tem sklican sestanek pri premierju Robertu Golobu. Verjame tudi, da bodo v čim krajšem času pripravili in posredovali v parlament poseben zakon, s katerim bo vlada pristopila k uresničevanju odločbe ustavnega sodišča glede plač sodnikov. To mora biti narejeno do začetka počitnic oziroma v prvi polovici leta, je poudarila.

Zadovoljstvo s sestankom z ministrico Katič je izrazil tudi Đorđević. Kot je poudaril, so pričakovanja vrhovnega sodišča in sodnikov velika, nanašajo pa se predvsem na uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač in s tem izboljšanje materialne neodvisnosti sodnikov, sodniško zakonodajo in rešitev prostorske problematike sodišč.

Tudi on je spomnil, da mineva že 62 dni od poteka roka, ki ga je ustavno sodišče določilo državnemu zboru za izpolnitev odločbe, ki ureja materialni položaj sodnikov. "Verjetno se vsi strinjamo, da je treba to odločbo nemudoma uresničiti," je poudaril Đorđević.

V povezavi s sodniško zakonodajo, ki je v pripravi, je poudaril, da imajo v sodstvu "zelo poudarjen interes" za uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, saj menijo, da bi njegova uvedba pomembno prispevala k učinkovitosti in boljši organiziranosti delovanja prvostopenjskih sodišč. Pričakujejo tudi nadaljevanje aktivnosti na področju prenosa pristojnosti imenovanja sodnikov iz državnega zbora, je dodal.

Đorđević je ministrici zaželel uspešno delo in dodal, da so na vrhovnem sodišču pripravljeni pomagati ministrstvu v okviru svojih pristojnosti in po svojih močeh. Glede ureditve sodniških plač pa je poudaril, da je žogica zdaj na strani zakonodajalca. Na sestanku sta se z ministrico sicer dogovorila tudi, da bi se mesečno sestajali "ekipi sodstva in ministrstva za pravosodje, kjer bi se pogovarjali o uresničevanju projektov in reševanju tekoče problematike".