Prejšnji režim je slovenskemu božiču nekako naredil uslugo, je dejal Bogataj, saj je zaradi prepovedi javnega praznovanja ta le ostal znotraj družine, kar danes skoraj ni več mogoče. Z demokracijo je božič udaril navzven in postal eno samo trgovanje.

Božič danes: Tradicija in inovacija
Slovenski božič je splet različnih okoliščin, po eni strani bogate, predvsem evropske dediščine, po drugi pa inovacij, ki jih prinaša vsako novo leto. Glede starodavnih tradicij se je ohranilo predvsem to, da božič še danes praznujemo kot začetek nečesa novega. Torej konec starega in začetek novega leta, tako kot je veljalo pred uvedbo sodobnega koledarskega leta.

Božič je bil prvotno namreč praznik luči, začetka novega življenja. Ljudje so z vsem veseljem pričakovali prebujanje narave in daljšanje dneva, pravi Bogataj.

Božični simboli so novi pojavi
Tudi značilnosti božiča, jaslice, novoletna drevesca in obdarovanje so razmeroma novi pojavi. Jaslice so tako prvič postavili jezuiti na Portugalskem v 16. stoletju. Nato so se razširile po gradovih in mestnih hišah in nazadnje svoje mesto našle tudi v vaških praznovanjih božiča.

Smrečico prvič okrasili v Nemčiji
Tudi krašenje smrečič z okraski in s svečami je razmeroma mladega izvora, prvič pa so jo okrasili v 17. stoletju v Hanovru v Nemčiji. So pa naši predniki svoje bivalne prostore že pred tem okraševali z zimzelenim rastlinjem, nekatera poročila pa kažejo, da so poleg bršljana in pušpana uporabljali tudi smrečje.

Naši predniki naj bi sekali mlada smrekova drevesca in jih z vrhom navzdol obešali pod strop kot naravni okras prebivališč, ki je s svojo zeleno barvo spominjal na čas prebujanja narave, ki prihaja. Iz predkrščanskih časov pa naj bi izviralo tudi sejanje mladega žita, ki ga je treba posejati na Barbarino in vzgojiti do božiča.