Podiplomske študente letos čakajo novosti glede financiranja študija, saj se je, kot pojasnjujejo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, z lanskim študijskim letom iztekla shema sofinanciranja, uveljavljena pred dvanajstimi leti.

Vendar na ministrstvu zavračajo navedbe različnih medijev, da naj bi se sofinanciranje podiplomskega študija letos ukinjalo. Prejšnji študij magisterija znanosti se namreč izteka, financiranje bolonjskega magisterija pa je urejeno v okviru študijske dejavnosti visokošolskih zavodov za študente rednega študija, ki še nimajo dosežene te ravni izobrazbe, navajajo. Kako pa je s sofinanciranjem bolonjskega doktorskega študija in doktorskega študija po starem sistemu?

Prvič, sofinanciranje doktorskega študija je delno že urejeno po shemah mladih raziskovalcev, ki jo vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in po shemi mladih raziskovalcev iz gospodarstva, ki poteka preko Tehnološke agencije Slovenije (TIA), pojasnjujejo na ministrstvu.

Evropska sredstva za "motivirane posameznike"
Poleg tega ministrstvo za študijsko leto 2010/2011 v sodelovanju z univerzami pripravlja tudi novo shemo za sofinanciranje doktorskega študija, ki predvideva črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Shema je po njihovih besedah zastavljena tako, da bo podprla "motiviranega posameznika, ki bo v program raziskovalnega dela vključil raziskovalno delo v povezavi z gospodarstvom oziroma reševanjem aktualnih družbenih problemov, ne glede na študijsko področje."

V obdobju 2010-2013 je za shemo predvidenih 22 milijonov evrov, kandidati pa bodo vanjo vstopili za celoten čas študija.

V okviru vseh treh shem (mladih raziskovalcev in nove sheme) je tako predvideno letno sofinanciranje doktorskega študija okrog 600 novih kandidatov in sofinanciranje šolnin okrog 300 do 400 kandidatom, še pojasnjujejo na ministrstvu.

BDP in doktorat o Kafki
In odziv študentov? Slišati je predvsem očitke, da so začeli študirati pod določenimi pogoji, ki se zdaj spreminjajo, prav tako pa se pojavlja zaskrbljenost glede kriterijev, ki bodo določili zgoraj omenjenega "motiviranega posameznika". Kot nam je povedala študentka starega doktroskega programa ene izmed družboslovno-humanističnih smeri, je lani pričakovala, da ji bo država sofinancirala 80 odstotkov šolnine, a so sofinanciranje zmanjšali na 64 odstotkov, letos pa bo na lepem morala plačati 100 odstotkov, pri čemer polna šolnina znaša blizu 2.000 evrov (na bolonjskih programih sorodne smeri pa 2.700 evrov).

Ministrstvo sicer zatrjuje, da bo sofinanciralo veliko doktoratov, a ve se, da bodo to le tisti, "ki bodo prispevali k rasti BDP-ja. Vprašanje je, kako naj nekdo, ki piše doktorat o Kafki, prispeva k BDP-ju?" se še sprašuje naša sogovornica.

Univerza v Ljubljani: Smo proti socialni izključenosti
Kaj pa na to pravijo na univerzah? Na Univerzi v Ljubljani odgovarjajo, da se zavzemajo za tako shemo sofinanciranja doktorskega študija, ki bi lahko vključila vse doktorske študente, tiste, ki so v procesu študija in so bili doslej že sofinancirani, in tiste, ki se letos vpisujejo prvič. "Predvsem pa se borimo proti socialni izključenosti, ki bi ob razpoložljivih sredstvih za sofinanciranje lahko nastala," dodajajo.

Lanski razpis objavljen dan po koncu vpisa
Na Univerzi v Mariboru pa opozarjajo, da je tudi finančno breme eden izmed kriterijev, ali se bo študent za podiplomski študij odločil ali ne, pri čemer je že lani kar nekaj študentov ostalo brez odgovora, ali bodo deležni podpore ali ne. Vpisi so se namreč končali 15. oktobra, "le dan pred tem, ko je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavilo razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2009/2010 ter razpis za sofinanciranje študijskih programov 3. stopnje v študijskem letu 2009/2010," zaradi česar številni študenti niso prišli na vpis, navajajo.

Spremembe prenagljene?
"Glede na to, da se spreminja narava podiplomskega študija, hkrati s tem pa se spreminja tudi število vpisanih študentov na podiplomskem študiju, ki iz študijskega leta v leto narašča, bi se seveda z argumenti ministrstva lahko strinjali, vendar pa se take spremembe ne uvajajo preko noči, prav tako pa se le-te uvajajo šele takrat, ko se izteče izvedba starih podiplomskih študijskih programov," so prepričani na Univerzi v Mariboru.

ŠOS: Če je denarja premalo, naj bo manj vpisnih mest
In kaj o tem pravijo na Študentski organizaciji Slovenije? Kot navajajo, so na zamujanje razpisa opozorili že lani, po njegovi objavi 16. oktobra pa k oblikovanju predlogov na to temo niso bili več pozvani. Sporočajo še, da upajo, da trenutna rešitev ne bo dokončna. Poudarjajo tudi nujnost tako teoretskih kot aplikativnih znanj in razvoja znanosti v obe smeri, pri čemer študenti ene ali druge usmeritve ne smejo biti oškodovani.

"Predlagali smo tudi, da če država ne zmore finančnega bremena doktorskega študija, naj se razpiše ustrezno število vpisnih mest (četudi morda nekoliko manjše), kjer pa bodo kandidati lahko ustrezno sofinancirani, ker trenutna slika pomeni zavajanje študentov s sicer velikim številom razpisanih mest, ki pa – zaradi finančne nedostopnosti – kandidatom realno niso dosegljiva," še dodajajo.