Pristojna ministrstva so pozvali, da pripravijo zakonodajne spremembe, ki urejajo podporo v skupnosti.

Sonja Bezjak iz Muzeja norosti je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila javno pismo ob odločbi Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, s katero grozi deložacija uporabnikov Doma na Krasu iz stanovanjske skupine v Solkanu. Pismo je po njenih besedah do zdaj podpisalo več kot 100 organizacij in posameznikov.

"S to novinarsko konferenco pozivamo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost, naj čim prej uredita to stanje," je poudarila. Dodala je, da morata vlada in parlament sprožiti in sprejeti tudi druge spremembe zakonodaje, ki posredno vpliva na uresničevanje deinstitucionalizacije in zagotovitve podpore v skupnosti.

Sorodna novica Prostorski inšpektor izdal odločbo za izselitev šestih invalidov iz stanovanjske skupnosti v Solkanu

V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da je odločitev inšpektorata pravno nevzdržna, ker nesorazmerno posega v številne človekove pravice, ki jih zagotavlja tako ustava kakor tudi konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je zatrdila koordinatorica mreže Anuška Podvršič.

Med najbolj očitnimi kršitvami je naštela pravico do nedotakljivosti stanovanja, pravico do doma, pravico do zasebnosti in do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. "Poseg v te pravice bi bil mogoč samo, da se zagotovi državna varnost, da se prepreči kakšno kaznivo dejanje ali kaj podobnega. Odločitev inšpekcije, ki narekuje deložacijo stanovalcev, pa predstavlja tako grobo kršitev teh pravic, da tega ni mogoče upravičiti zgolj z napačno klasifikacijo stavbe," je prepričana Podvršič.

Pri tem je spomnila, da je prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo tudi pravna dolžnost Slovenije, ki jo je država sprejela že leta 2008 s podpisom konvencije o pravicah invalidov. Ta odločba inšpektorata bi po mnenju Podvršič pomenila več korakov nazaj v že tako zelo počasnem procesu.

Direktor zavoda Dom na Krasu Goran Blaško je ocenil, da odločba inšpektorja v marsičem razkriva dejansko pravno stanje, v katerem so trenutno socialnovarstvene organizacije, ki sledijo načelom deinstitucionalizacije. Pojasnjuje, da zakonske spremembe ne sledijo začrtanim ciljem deinstitucionalizacije in dejanskemu stanju, kar otežuje delo na področju organizacije delovnih procesov pri zagotavljanju podpore v skupnosti.

Ljudje morajo imeti sami pravico izbire, kje in s kom bodo živeli, možnost izbire podpornih storitev, pravico do najema in lastništva stanovanj, ob vsem tem pa uživati spoštovanje pristojnih služb, je poudarila Tatjana Knapp iz Zavoda Risa.

Sorodna novica Ministrstvo: Stanovalci Doma na Krasu v Solkanu lahko mirno živijo v svojem novem domu

Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo se je prav tako zavzela za sistemske spremembe. Pojasnila je, da je začetni predlog zakonskih sprememb, ki bi zagotovil pogoje, za prehajanje iz institucionalnega v skupnostni model zagotavljanja podpore, že pripravljen.

Na gradbenem inšpektoratu so prepričani, da se stanovanjska stavba v Solkanu uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim in uporabnim dovoljenjem, zato so sredi decembra izdali odločbo, da mora Dom na Krasu takoj po vročitvi odločbe prenehati uporabo stavbe v Solkanu. Gradbeno dovoljenje namreč stavbo določa kot enostanovanjski objekt, zavod pa da jo uporablja za namen stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, ker predstavlja spremembo namembnosti objekta. Stanovalci Doma na Krasu sicer ostajajo v stanovanjski stavbi v Solkanu.