"

Jutri bo znana odločitev sodišča v zadevi Luxleaks, kjer so francoski novinar in dva "žvižgača" obtoženi kaznivih dejanj izdaje poslovne skrivnosti. Vsem trem grozijo poleg zaporne kazni tudi milijonske denarne kazni in zasebna tožba družbe PricewaterhouseCoopers. Kotnik je zato na okrogli mizi o zaščiti žvižgačev, ki jo je organizirala organizacija Transparency International Slovenia, poudaril, da je prav ta zastraševalni element ključnega pomena.

Se lahko kaj takšnega zgodi v Sloveniji? Po mnenju prvega predsednika KPK-ja Draga Kosa je mogoče, vendar v manjšem obsegu. "Slovenija ima z vidika zaščite žvižgačev bistveno boljšo zakonodajo od večine evropskih držav." Pri tem Kos sicer poudarja, da se zakonodaja vselej spreminja, glede na aktualna dogajanja v posameznih državah. V praksi, tako Kos, države, ko se pojavi resna nevarnost žvižgačev zaostrujejo zakonodajo.

Zakonodaja prilagojena trenutnim interesom
Sicer pa Kos poudarja, da obstaja že več konvencij za zaščito žvižgačev, težava pa je, da ostajajo na načelni ravni in ne opredeljujejo natančno, kakšna bi bila učinkovita zaščita žvižgačev. Interes močnejših držav pa ni vselej naklonjen zaščiti žvižgačev. "Evropa ni Evropa velikih načel, kot smo mislili ob priključitvi, ampak je skupek majhnih, včasih tudi pritlehnih, interesov," je ponazoril Kos.

Ključni vprašanji pa ostajata sama opredelitev pojma žvižgač in presoja, v kakšnih situacijah lahko pravico javnosti do obveščenosti postavimo pred pravico do zasebnosti informacij, opozarja Klavdij Stroligo nekdanji prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja. "Znotraj samega sistema mora obstajati način, kako sporočiti oziroma ukrepati ob sumih kaznivih dejanj," je prepričan Stroligo, ki poudarja, da imajo tudi revizorji po večini držav zakonsko obveznost prijaviti vsa kazniva dejanja, na katera bi naleteli pri svojem delu.

Težava pa nastane v tem, da je kazensko pravo tudi specifično z vidika, da nikoli ne sme biti dvoma o tem, kaj kaznivo dejanje je, poudarja Stroligo, zato je tehtanje med kršitvijo in morebitnimi pozitivnimi posledicami kršitve zakonodaje pri žvižgačih neizogibno. Temu je sicer pritrdila tudi odvetnica Jasna Zakonjšek, a obenem poudarja, da tu ostaja vrsta težav. "Idealno bi bilo, da bi tako žvižgač kot tudi novinar že v izhodišču vedela, kako bo sodišče razsodilo v posameznih primerih."

Vsi vedo, ukrepati ne more nihče
Sicer pa je tudi Stroligo poudaril, da države s svojo zakonodajo včasih tudi ščitijo določene prakse, ki so mednarodno nesprejemljive in imajo slabe posledice za prebivalstvo, kar je ponazoril s primerom ameriške zvezne države Delaware, ki predstavlja davčno oazo v ZDA. "Delaware je s svojo zakonodajo onemogočil tudi FBI-ju dostop do informacij o tamkajšnjih podjetjih." Tako je, čeprav vsi vedo, da Delaware predstavlja težavo, ki v končni fazi škoduje ZDA, ukrepanje včasih izjemno težavno, poudarja Stroligo.

Stvari se spreminjajo, četudi počasi
Pomembno je, da so zadeve urejene na zakonodajni ravni in da se izvaja nadzor nad izvajanjem zakonodaje, je dejala Jasna Zakonjšek, ki je obenem pohvalila tudi sodelovanje več novinarskih hiš, ki so zgodbo v zadevi panamskih dokumentov s strokovnim pristopom predstavili tako, da jo je tudi širša javnost sprejela precej drugače, kot če bi šlo za samostojno akcijo enega novinarja.

"Stvari se vendarle spreminjajo na bolje, četudi počasi," je dejal Kos in poudaril, da si v zadnjih letih tako Velika Britanija kot tudi ZDA zelo prizadevajo v boju zoper korupcijo, katere sestavni del je tudi zaščita žvižgačev. Tudi Kotnik meni, da dogodki, kot so izdaja luksemburških in panamskih dokumentov, ustvarjajo pritisk javnosti in posledično vodijo v spremembo zakonodaje.

Prav zato Kotnik ostaja optimističen tudi pred sodbo v zadevi Luxleaks. "Tudi če bodo obsojeni, je še možnost pritožb, tako da jim ne bo treba takoj v zapor." Je pa Kotnik razočaran, da so tudi politiki, ki načeloma pozdravljajo razkritja tajnih dokumentov, precej pasivni pri javni podpori trojici obtoženih.