Revidiranci sicer pozive računskega sodišča upoštevajo v 90 odstotkih, najtežji primeri pa so tisti, v katerih vodilne v družbah in inštitucijah pozivajo k odstopu.

Šoltes, ki je poročilo o delu sodišča v preteklem letu predal predsedniku DZ-ja Janku Vebru, je posebej izpostavil potrebo po spremembi zakona o javnih financah, ker zdajšnji "ne spremlja več aktualne vsebine oz. odnosov med javnim in zasebnih".

Poglavje zase so tudi javna naročila, tako na ravni države kot lokalnih skupnosti in tako v gospodarskih kot v negospodarskih zavodih. Po Šoltesovem mnenju je težava tako v zakonodaji kot v institucionalnem okvirju, saj država nima inštitucij, ki bi skrbele za sistem, razvoj in nadzor.

Prednost se daje formalizmu pred vsebino, "saj se vsi sprašujejo, ali je postopek formalno pravilno izpeljan, ne pa, ali so doseženi cilji," je dejal in dodal, da je problematično tudi, da zakonodaja ne razlikuje med velikimi in majhnimi občinami, ter da se občinam po eni strani nalaga številne naloge, ne dobijo pa sredstev in vzvodov, da bi te naloge opravile.

Problemi pri cenah komunale, naročilih medicinske opreme ...
Računsko sodišče je po Šoltesovih besedah zelo pozorno tudi na na cene komunalnih storitev, saj gre v tem primeru za mogoče posledice, ki jih bodo čutili vsi občani, v prihodnosti pa bo treba razmisliti o regulatornem nadzoru nad temi cenami. Opozoril je tudi na področje zdravstva, kjer so nakupi in vzdrževanje medicinske opreme "nikoli dokončana zgodba". "Gre za preplačila, nakupe nepotrebne opreme, ki jih narekuje medicinski trg, zato bi bilo treba na tem področju oblikovati standarde, ki bi to preprečevali," je pojasnil.

Med ostalimi področji, ki se ji je računsko sodišče še posebej posvečalo, je Šoltes naštel še okolje in učinkovitost upravljanja z vodami, razpolaganje z zemljišči, razpolaganje s stvarnim premoženjem ter izpostavil teme uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Tudi na tem področju se namreč vse prevečkrat ukvarja s formalnostmi in ne z merjenjem učinkovitosti ter preverbo uresničevanja zastavljenih ciljev.

Šoltes odhaja z računskega sodišča
Šoltes je opozoril, da bi bila statistika pozitivnih, negativnih mnenj in mnenj s pridržkom za lani drugačna, če ne bi bilo toliko referendumov. "Statistična slika bi bila brez njih nekoliko drugačna. Slika pri pozitivnih mnenjih je tako morda nekoliko bolj optimistična, kot je sicer," je pojasnil.

Igor Šoltes bo s koncem maja končal svoj devetletni mandat na čelu računskega sodišča, vnovič pa se za funkcijo ne bo potegoval.