Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Sorodna novica Soočenje: Vsi za zdravo hrano in proti Tešu 6

Samo 10 dni nas še loči od odločanja o prihodnosti Evropske unije. Volitve v Evropski parlament bodo namreč 26. maja.

Evropske volitve 2019: soočenje neparlamentarnih strank

Da bo odločitev na voliščih lažja, je RTV Slovenija pripravila dve soočenji. Na prvem so sodelovali predstavniki parlamentarnih strank, dostopno je prek okvirčka levo; na drugem pa so stališča predstavili politiki iz zunajparlamentarnih strank. Soočenje je vodil Dejan Ladika.

Odgovarjali so: Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija), Bernard Brščič (Dom), Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije), Peter Golob (Dobra država) in Urša Zgojznik (Povežimo se).

Zakaj želijo priti v Evropski parlament?

Šiško želi v Bruselj, ker meni, da naši predstavniki tam ne zastopajo interesov slovenskih ljudi, temveč velikih evropskih političnih skupin. Pretnar zato, ker hoče, da pridejo v ospredje izkušnje in stroka. Stranke so po njegovem mnenju preveč ideološke in levo-desne, njegova lista pa je praktično, znanstveno utemeljena, je zatrdil. Golob meni, da je Evropa ugrabljena od elit, predvsem finančnih, kar smo občutili tudi v Sloveniji ob štirimilijardnem reševanju bank – sami pa bodo zastopali vse ljudi. Zgojznikova je poudarila, da so edina neodvisna lista, ki kandidira s podpisi državljanov, njen namen pa je zelena in varna Evropa, "varna v vseh smislih". Stavi pa na mlade, ki jim "absolutno dolgujemo prihodnost". Brščič pravi, da je čas za alternativo, ki bo poskrbela za varnost in blaginjo slovenskih državljanov. Evropa ni sama sebi namen, skrbeti mora za blaginjo Evropejcev. Toda Evropa, ki gre v smeri Združenih držav Evrope, te naloge ne bo opravljala, je prepričan.

Meje in migrantska kriza

Begunska in migrantska kriza še vedno delita Evropo in državljane. Kako se lotiti vprašanja?

Zgojznikova je dejala, da je treba Evropo narediti še varnejšo, ampak ne na mejah, temveč od znotraj, s povezovanjem. "Evropa je projekt miru, naredimo enotno varnostno unijo," je pozvala in dodala, da je treba "prekiniti politiko strahu". Bršič je dejal, da je Evropska unija v migrantski krizi v celoti odpovedala. Dom se zavzema za solidarnost, a na mejah, ne pa v "podtikanju migrantskih kontingentov" drug drugemu. Migracije so po njegovem mnenju največji izziv tega časa, in če se jih Evropa ne bo dobro lotila, se bo iztirila, saj bo sledila "velika nadomestitev".

Golob se je strinjal, da so migracije velika težava, toda precej tega je Evropa ustvarila sama s svojim vmešavanjem v zadeve afriških držav. Čas je, da se Evropa neha vmešavati in začne ustrezno varovati meje ter uredi boljše azilne postopke. Pretnar je ob robu odgovora spomnil na problematiko domačih brezdomcev; v sklopu odgovora pa spomnil, da smo nekoč imeli politiko neuvrščenih. Lahko bi našli modernizirano različico, ki bi morda Evropsko unijo rešila tovrstne problematike. V Sloveniji pa imamo zakonodajo, ki ji lahko sledimo, pri varovanju schengenske meje nam lahko pomagajo Avstrijci.

Golob je bil zaradi zdravstvenega zapleta pred naslednjim krogom prisiljen soočenje zapustiti.

Obvezno cepljenje otrok da ali ne?

V Domu niso proti obveznemu cepljenju, so pa za "prevetritev" sistema obveznega cepljenja, saj imajo nekatera cepiva vprašljive stranske učinke. So tudi za prepoved farmacevtskim velikanom, da bi financirali študije o teh učinkih. Po besedah Zgojznikove so cepiva civilizacijski dosežek, da se ves čas izboljšujejo in da je treba zaupati znanosti. Pretnar je opozoril, da gre za kompleksno vprašanje brez jasnega odgovora "da ali ne". V takšni situaciji mora politika sklicati strokovnjake z vsega sveta in jih pozvati, naj podajo odgovor. Sam bi v slovenskem prostoru ohranil obvezno cepljenje za poliomelitis, preostalo pa prepustil staršem. Še vedno so namreč težava stranski učinki, vedno se majhen košček populacije "žrtvuje" in ima dosmrtne posledice zaradi cepljenja. Naj se najde način, kako identificirati te otroke, ki imajo potencial za stranske učinke, je pozval. Šiško je poudaril, da mora biti vsak svoboden, zato mora biti cepljenje neobvezno.

Je usmeritev Evropske unije na področju okolja prava?

Pretnar meni, da je pot z obdavčenjem izpustov ogljikovega dioksida prava. Sam pa bi jo še nadgradil, saj gre ob izpustih v ozračje še okoli 1.100 kemijskih snovi, ki so rakotvorne, hormonski motilci, mutageni. Še posebej v Sloveniji pri starejših hitro narašča stopnja raka in to temo je treba odpreti ne samo zaradi okolja, temveč tudi zdravja.

Po Šiškovem mnenju so evropski cilji manipulacija. Onesnaževanje mora plačati tisti, ki ga povzroča, torej kakšen Teš, ne pa ljudje.

Zgojznikova se povsem strinja z načelom, naj onesnaževalec plača. Ampak imamo še marsikatero drugo težavo, je nadaljevala. Nobena sežigalnica ne bo rešila vprašanja odpadne embalaže. Iskati moramo način, kako proizvajati drugačne odpadke, potrebujemo "reset politike". Veliko se pogovarjamo, toda dejansko moramo začeti ukrepati, obravnavati moramo tudi vračanje dolga, saj smo mladim "vzeli okoljsko in socialno prihodnost".

Brščič je dejal, da okoljske težave seveda obstajajo, a način reševanja je napačen. Še posebej da se zganja demagogija okoli Teša 6. Ta projekt je res bil izveden na izjemno slab način, toda v energetskem portfelju preprosto potrebuješ zanesljive vire energije, kot sta termoenergija in jedrska energija, zeleni viri pa da so prevara, ker niso stabilni, je povedal predstavnik Domovinske lige.