Kandidat Marko Šorli je na javni predstavitvi v predsedniški palači dejal, da se je na javni poziv prijavil, saj si želi prizadevati za boljšo pravno državo in varstvo človekovih pravic. Ustavno sodišče je po njegovem mnenju v dobri kondiciji, sam pa k njegovemu delu želi prispevati s svojimi izkušnjami.

Naše ustavno sodišče po njegovem mnenju sodi med t. i. močnejša ustavna sodišča, ki jih imamo v EU-ju, je prepričan. Trenutna sestava sodišča pa je, tako Šorli, imela izredno težko delo, ki ga je zelo dobro opravila. Obravnavalo je tudi zadeve s političnimi vsebinami in to so po njegovem mnenju vedno najtežja vprašanja, a je sodišče tukaj zelo dobro posredovalo.

Če bo imenovan, se bo med drugim zavzemal, da bo sodišču omogočena svobodna izbira zadev, a ne zato, da bi to bilo razbremenjeno, ampak da bi se omogočila podrobnejša in natančnejša obravnava zadev, ki niso pomembne le za pritožnike, temveč za višanje ravni varstva človekovih pravic.

Zase pravi, da si upa zagovarjati stališča, tudi ko so ta manjšinska.

Ne ve, zakaj ga imajo za naklonjenega SDS-u
Zaradi svojih stališč je že naletel na ostre kritike, nekateri tudi nasprotujejo njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika. "Če si človek v 40 letih poklicnega življenja ne ustvari nobenega nasprotnika, je slab znak," odgovarja 70-letni Šorli. Sam ceni vsakega, četudi drugače mislečega. Vendar pa večina nasprotovanj izvira iz različnih pogledov na vodenje in upravljanje sodstva, je prepričan. Po njegovem mnenju je sodnikom treba izkazati več zaupanja in svobode, a tudi okrepiti njihovo odgovornost.

Nekateri ga imajo za privrženca največje opozicijske stranke SDS, a Šorli ne ve, zakaj. Morda zaradi njegovega stališča v zadevi Patria, je razmišljal.

Za 40-letno Mežnarjevo mladost ni ovira
Po Šorliju je bila na vrsti še druga kandidatka za zasedbo dveh jeseni izpraznjenih mest na ustavnem sodišču, Špelca Mežnar. Zase pravi, da ni pravna formalistka v strogem pomenu, ampak jo zanima pravo, ki mora biti pravično. Svetovnonazorsko je liberalka, na pomisleke glede njene mladosti - stara je 40 let - pa odgovarja, da je dobro, če je med ustavnimi sodniki tudi predstavnik mlajše generacije, je povedala v današnji javni predstavitvi.

Kot je pojasnila, je njena poklicna pot razdeljena na dve obdobji. V času, ko je bila mlada raziskovalka, se je ukvarjala s civilnim in gospodarskim pravom. Nato je od leta 2008 na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju začela predavati gospodarsko pravo. V tem času je bila tudi odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni Čeferin. Zdi se ji pomembno, da je pri svoji dosedanji karieri tako združevala teorijo in prakso.

Upa, da bo v primeru izvolitve v DZ-ju upravičila zaupanje, opozarja pa, da njena mladost ne bo ovira pri kakovostnem delu na ustavnem sodišču. Dober pravni argument ni odvisen od starosti ali spola tistega, ki ga izreka, je dejala. Zato gre pravnike oziroma ustavne sodnike ocenjevati po njihovi strokovnosti, osebni in poklicni širini ter sposobnosti prisluhniti drugim in drugače mislečim ter jih razumeti.

"Dober pravni strokovnjak je lahko tudi človek pri 40 letih, če tega ne bi verjela, se ne bi določila za kandidaturo. In dobro je, da je na ustavnem sodišču vsaj kakšen predstavnik mlajše generacije, ustavno sodišče mora biti svetovnonazorsko široko," je prepričana. Poudarila je še, da ima 17 let delovnih izkušenj z zelo različnih področij in misli, da je to dovolj za položaj ustavnega sodnika. Ne strinja se tudi, da delo na ustavnem sodišču pomeni vrhunec kariere.

Z veseljem bi se podpisala pod ločeno mnenje
Težko sicer reče, v kakšni kondiciji je zdaj ustavno sodišče. Vendar pa se ni strinjala z vsemi odločitvami, ki jih je sprejelo v zadnjem času, je povedala. "To ne pomeni, da sem revolucionarka, bi se pa z veseljem podpisala pod kakšno ločeno mnenje," je odgovarjala na vprašanja novinarjev.

Po drugi strani pa je nekaj odločb zelo dobrodošlih, denimo, da je bilo zastaranje odškodninskih zahtevkov izbrisanih v neskladju z ustavo.