"Sistem subvencionirane študentske prehrane ni socialne narave, ampak je zagotavljanje zdravega načina prehranjevanja tekom študija," je v MMC-jevi klepetalnici spomnil predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc.

Varčevalni ukrepi, ki jih je pripravila vlada in sprejel DZ vplivajo tudi na študente, saj se z zakonom o uravnoteženju javnih financ uvaja dodatna obdavčitev študentskega dela in omejuje uporaba študentskih bonov za prehrano.

Na vprašanja o študenski problematiki je v MMC-jevi spletni klepetalnici odgovarjal Mitja Urbanc. predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Opozoril je, da se je namen sistema študentske prehrane v določeni meri izrodil, saj se veliko študentov prehranjuje pri ponudnikih hitre prehrane. Dodal je še, da se subvencionirana študentska prehrana se ukinja od 15. julija do 15. avgusta in ne za celotna dva meseca. Pojasnil je, da sprejeti varčevalni ukrepi ne spreminjajo državnih štipendij, prav tako ostaja možnost koriščenja t.i. absolventskega staža.

"Protesti so izhod v sili"
"Glede na začetne varčevalne ukrepe, ki so bili predstavljeni nam je uspelo le te močno omiliti, nekatere pa celo umakniti. Študente smo o spremembah obvestili s posebno zloženko, ki smo jo delili po univerzitetnih središčih in študentskih klubih, dostopna pa je tudi na spletni strani www.studentska-org.si," je povedal Urbanc.

Pojasnil je tudi, zakaj je lani ob zakonu o malem delu prišlo do protestov, letos pa ne. "Protesti proti zakonu o malem delu so bili izvedeni, ker na drugi strani ni bilo želje po dialogu, sam predlog ZMD pa je močno slabil položaj študentov in tudi mladih, kar je konec koncev potrdilo tudi več kot 80 odstotkov udeležencev referenduma. Protesti so izhod v sili, ne pa oblika izsiljevanja. Letos smo se odločili, da pogajanja tečejo mimo medijev in tako ne vplivajo na končen rezultat," je dejal.

"Malo delo in trenutne spremembe težko primerjamo"
Dodal je, da je malo delo študente in dijake ter tudi mlade diplomante postavljalo v nezavidljiv položaj glede na druge družbene skupine, saj se je oblika dela, ki ne zagotavlja socialne varnosti širila tudi na upokojence, brezposlene in tudi tujce.

"Študenti bi tako ne bili konkurenčni. Mladi diplomanti pa bi bili mali delavci, ki bi jih delodajalci izkoriščali in ne bi dobili redne zaposlitve. Malo delo in trenutne spremembe študentskega dela zato težko primerjamo," je prepričan.

Poudaril je še, da sta ŠOS in študentski servisi ločeni in medseboj neodvisni organizaciji. "Način izdajanja t.i. napotnic za ŠOS ni pomemben, le da je za študente prijazen in učinkovit," je zatrdil.