Kot je dejal direktor direktorata za socialo Davor Dominkuš, bodo najnujnejše spremembe, ki se bodo nanašale tudi na prejemnike varstvenega dodatka, pripravili do parlamentarnih počitnic.
Ministrstvo za delo bo na osnovi analize učinkov socialnovarstvene zakonodaje, ki jo je izdelal Inštitut RS za socialno varstvo, namreč pripravilo zakonske izboljšave. Kot je pojasnila Polona Dremelj z inštitituta, predlagajo izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov ter prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom ali pa dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka na višino že izračunanih življenjskih stroškov za leto 2009, ki so znašali 385 evrov.
"Ker je to v teh kriznih časih nerealno, pa predlagamo vsaj, da se uveljavi že sprejeti znesek minimalnega dohodka, ki znaša 288 evrov," je dejala Polona Dremelj. Ob tem predlagajo tudi, naj se veljavnost zaznambe na nepremičnino za prejemnike varstvenega dodatka premakne šele na določeno obdobje prejemanja varstvenega dodatka.
Poleg tega se zavzemajo za razmislek o vrstnem redu uveljavljanja pravic in njihovem součinkovanju. Na tej točki izpostavljajo zlasti umeščenost otroškega dodatka in državne štipendije v enoten sistem. Predlagajo tudi, da pri odmeri otroškega dodatka ne bi upoštevali stanovanja, v katerem družina prebiva, ne glede na njegovo velikost.
Pravica do državne štipendije za mladoletne dijake naj se vrne, menijo v inštitutu, ali pa naj se otroški dodatek poviša na raven, ki bi dejansko predstavljala nadomestilo za izgubljeno štipendijo. Zviša naj se tudi utež, t. i. ponder, za določitev minimalnega dohodka za osebe po 50. letu starosti do njihovega 63. oziroma 65. leta, ki so izgubile zaposlitev, pa ne prejemajo več nadomestila za brezposelnost, predlagajo na inštitutu.
ZZZS: Opozarjamo že tri leta
Kot je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, na negativne učinke obstoječe zakonodaje opozarjajo že tri leta. Posegla je namreč v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je dejal.
"Glede na podatke iz študije lahko rečem, da je danes slab, žalosten dan za socialno državo," je na današnji novinarski konferenci dejal izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukič. Kot je pojasnil, študija govori o primerjavi med letoma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg višine sredstev, ki so na razpolago za izvajanje določenih programov.
Študija tako kaže, da se je obseg sredstev v primerjavi z letom 2011 lani znižal za okoli 102,6 milijona evrov. Najbolj se je znižal obseg sredstev pri otroških dodatkih, in sicer za okoli 64,3 milijona evrov, varstveni dodatek pa za dobrih 35 milijonov evrov glede na mesečno povprečje. Obseg sredstev se je povišal le pri državnih štipendijah, in sicer za nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Lukič je dejal, da izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobrenih 10 odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom enostarševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.
Študija je pokazala tudi, da je bilo skupaj 17.037 prejemnikov varstvenega dodatka, ki starostnemu pogoju, in sicer 63 let za ženske in 65 let za moške, po novi zakonodaji ne zadostijo več. Če k temu prištejemo še ljudi, ki si zaradi "zastraševalne kampanje niso upali uveljaviti varstvenega dodatka, pridemo na več kot dvotretjinsko znižanje upravičencev", je dejal Lukič.
Študija inštituta daje konkretne predloge, recimo dvig minimalnega osebnega dohodka na sprejemljivo življenjsko raven, je poudaril Lukič, zato ni dovolj zgolj neko površinsko spoprijemanje vlade s to študijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje