Na TV Slovenija 1 je bil predvajan nov dokumentarni film Jelene Aščič, ki razkriva problematiko spolne zlorabe otrok. Avtorica je kontakte žrtev pridobila prek vseh mogočih poznanstev in društev ter psihologov. "Dobivala sem se z njimi. Zakaj so mi zaupale, pa ne znam povedati," je dejala.

"To so psihično zelo krhke žrtve"
"Ko sem se lotila te oddaje, sem mislila, da bom dobila največ tri, štiri žrtve, ker je to tema, za katero je razumljivo, da o njej ne želi nihče govoriti pred kamero. Na koncu sem jih našla 11," je pojasnila.

Dodala je, da so to žrtve, ki imajo veliko psihičnih težav, so psihično zelo krhke in si z lahkoto premislijo. "Ena je odpovedala že pred snemanjem, ena pa po tem, ko smo jo že posneli. Imela sem tudi primer, ko me je ena izmed žrtev sama poklicala, ker je slišala, da snemamo in bi ona tudi sodelovala. Starejša gospa pa me je klicala celo, ko smo že končali snemanje. To je bilo žal prepozno," je povedala.

"Lažje je verjeti, da ženska verjetno laže"
Poudarila je, da se žrtve spolnih zlorab počutijo popolnoma zapuščene in zapostavljene. "Večina od njih je doživela spolno zlorabo v družinskem krogu. Že najbližji, recimo mama, jim ni pomagal. Tudi v šoli, kamor koli so se obrnile, jim niso verjeli in bili pripravljeni pomagati," je pojasnila Aščičeva.

Vse žrtve govorijo o popolnoma odklonilnem odnosu sistema do samih žrtev, ne do storilcev. "Do storilcev je sistem očitno zelo prijazen. Velikokrat pride do tega, da ko se žrtev odloči za prijavo, naleti na nezaupanje. Ne verjamejo ji. Nam vsem je zelo težko verjeti, da lahko nekdo počne nekaj tako groznega. Lažje je verjeti, da ženska verjetno laže," je dejala.

"Nismo dovolj senzibilni"
Pojasnila je, da so žrtve večinoma ženske, je pa tudi veliko žrtev med fanti, med moškimi: "Problem je, ker moški veliko težje govorijo o tem."

"Mediji o tem poročamo samo, ko izbruhne kakšna pedofilska afera, in še to na način črne kronike. O tem poročamo enako kot o ropu pošte. Nismo dovolj senzibilni, nimamo dovolj znanja o tem, kako se lotiti te tematike in kaj je največji problem," je opozorila. Dodala je, da je poročanje medijev preveč senzacionalistično.

Opomnila je, da vsi mislimo, da so storilci pedofili. "V resnici sploh ne gre za pedofile. Le majhen odstotek teh storilcev je pedofilov, torej oseb, ki jih spolno privlačijo samo otroci. Večinoma so to izprijenci, spolni iztirjenci, ki so tako pokvarjeni, da zavestno škodujejo takemu majhnemu bitju. Ne gre za to, da si ne morejo pomagati, da ne bi otroka nadlegoval. Gre za neko premikanje mej, včasih so prisotna tudi mamila, alkohol," je razložila avtorica dokumentarca.

"Otroke zlorabljajo tisti, ki so jim najbližje"
Dejala je še, da se ji ne zdi prav, da je Katoliška cerkev tako na udaru javnosti, čeprav se le majhen odstotek zlorab zgodi v Cerkvi. "Seveda je vsega obsojanja vredno, ampak po drugi strani se pa večina spolnih zlorab zgodi v družinskem krogu. Otroke zlorabljajo tisti, ki so jim najbližje - očetje, očimi, dedki. Pogosto mame ne storijo nič, da bi zaščitile otroka," je povedala.

Zatrdila je, da je statistika v Sloveniji neverodostojna. "V svetu pa velja, da se okoli 80 odstotkov zlorab zgodi v družinskem krogu - bližnja ali širša družina, sosedje in družinski prijatelji, skratka nekdo, ki mu otrok popolnoma zaupa," je pojasnila.

"Storilci večinoma dobijo zelo nizke kazni"
Aščićeva želi z dokumentarnim filmom opozoriti, da je sistem bolj na strani storilca kot žrtve, da slednjim nihče ne verjame in da je spolnih zlorab več, kot si mislimo. Povedala je, da slovenska policija letno dobi 300 prijav spolnih zlorab, po navedbah nekaterih naj bi bilo realno spolnih zlorab še petkrat več.

Od 300 prijav policija v približno 200 primerih spiše ovadbe, a sodba sledi v malo primerih, je opozorila Aščičeva in dodala, da storilci večinoma dobijo zelo nizke ali celo pogojne kazni.