Poleg obnove po lanskih poplavah vlada med prioritetami v prihodnjih dveh letih navaja tudi ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Vse naštete prioritete je po besedah premierja Roberta Goloba uspešno vključila v predlog proračunov kljub zaostrenim fiskalnim pogojem – proračun mora namreč prvič slediti novim evropskim pravilom.

Proračunska poraba se bo v letu 2025 zvišala za osem odstotkov in s tem prvič presegla 17 milijard evrov, pri podobni vrednosti bo ostala tudi v letu 2026. Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 predviden za 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja, leto pozneje naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP-ja.

Predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov med drugim določa uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence, ki bo prihodnje leto izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov. Ob tem proračun vključuje več kot 300 milijonov na leto za plačno reformo, sredstva občinam pa prvič dodeljuje po novi formuli, ki predvideva samodejno usklajevanje povprečnine in delež za podfinancirane občine – ta bo prihodnje leto znašal 48 milijonov evrov.

Za nepredvidene okoliščine zagotovljena rezerva

Opozicijo skrbi, da je proračun zasnovan preveč optimistično in da z jim ne bomo dovolj pripravljeni na ohlajanje gospodarstva, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular. K prihodnjemu proračunu so sicer opozicijski poslanci vložili 60 dopolnil, s katerimi bi več sredstev namenili za ceste, pa tudi za bolnišnice in za namakanje v Pomurju, a na odboru niso dobili podpore. Dodatna sredstva je tako pričakovati le za ljubljansko onkologijo, in sicer 4,3 milijona evrov, 710 tisoč evrov pa za štipendije bodočih učiteljev.

Sorodna novica Vlada potrdila predloga proračunov za leti 2025 in 2026

Vladna stran opoziciji odgovarja, da so prihodki načrtovani z 99-odstotno natančnostjo, na morebitne spremenjene okoliščine pa se bo vlada odzivala z rebalansom, saj je za nepredvidene izdatke zagotovljena rezerva. Iz te nameravajo financirati tudi blaženje višjih omrežnin.

Še pred proračunskimi dokumenti poslanci po nujnem postopku obravnavajo predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva neposredno financiranje zadnjih faz predkliničnega in kliničnega razvoja zdravil sirote s sredstvi državnega proračuna. S tem bi se lahko omogočilo sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, za katerega je javnost zbirala sredstva.