Uporabljati se je začel zakon o državnem odvetništvu. Veljati je začel 20. maja, prehodni rok šestih mesecev za začetek uporabe pa je bil določen, da bo mogoče lažje izpeljati prehod s sedanjega sistema na novega. Zakon določa, da je državno odvetništvo samostojen in avtonomen državni organ, ki opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

Dostopni tudi nekaterim zavodom
Novi zakon širi nabor javnih subjektov, ki bodo lahko uporabljali storitve državnih odvetnikov na sodišču. Državni odvetniki bodo med drugim lahko zastopali tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lokalne skupnosti in javna podjetja. Ker bodo njihove storitve za vse te subjekte "brezplačne", prvi mož državnega pravobranilstva Jurij Groznik pričakuje, da se bodo marsikje odločili svoje odvetnike zamenjati za državne.

Struktura in imenovanja
Če so bili pravobranilci državni funkcionarji z osemletnim mandatom, bodo državni odvetniki javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas. V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Zakon določa, da generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na predlog ministra za šestletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja.

Groznik je na začetku novembra povedal, da bodo državni pravobranilci na nov status državnih odvetnikov prehajali postopoma, vsak posameznik takrat, ko mu bo potekel trenutni osemletni mandat pravobranilca. Še vsaj nekaj let bo tako v hiši nekaj pravobranilcev s statusom funkcionarja in (vedno večje število) državnih odvetnikov, ki bodo javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas.

Sodni svet z lastnim zakonom
Začenja se uporabljati zakon o sodnem svetu, ki ga je državni zbor sprejel aprila. Z njim sodni svet prvič dobiva samostojen predpis, ki sistemsko ureja njegov položaj, pristojnosti in vlogo. Po zakonu je ključen organ za kadrovanje v sodstvu, saj med drugim skrbi za izbirne postopke za imenovanje predsednikov rednih sodišč in izvolitev sodnikov, odloča o napredovanjih sodnikov, nezdružljivosti sodniške funkcije in potrjuje ocene, da ne ustrezajo sodniški službi. Hkrati je pristojen za varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje javnega ugleda sodstva.

Do zdaj je bilo delovanje sodnega sveta urejeno po delih v več zakonih, z novim samostojnim zakonom pa je vse zbrano na enem mestu. Zakon med drugim opredeljuje vlogo in naloge državnega sveta, njegovo sestavo, volitve članov, pristojnosti in postopke pred Sodnim svetom. Večina teh poglavij je v bolj ali manj nespremenjeni obliki prenesenih iz drugih zakonov, vsebuje pa zakon tudi nekaj novih določb.

Vodenje disciplinskih postopkov
Med drugim zakon sodnemu svetu nalaga vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki jih je do zdaj vodilo vrhovno sodišče. V ta namen bo moral sodni svet oblikovati disciplinsko sodišče, ki bo imelo devet članov in štiriletni mandat. Predloge za disciplinske postopke bo predlagal disciplinski tožilec, ki ga bo na predlog vrhovnega sodišča iz vrst vrhovnih sodnikov imenoval sodni svet. Zakon sicer določa, da se disciplinski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novega zakona, dokončajo še po določbah zakona o sodniški službi.

Pri sodnem svetu bo morala tudi po novem zakoni še naprej delovati komisija za etiko in integriteto, ki preverja spoštovanje kodeksa sodniške etike.

Zakon pa nekoliko drugače ureja financiranje sodnega sveta. To ne bo več potekalo prek vrhovnega sodišča, ampak bo v državnem proračunu dobil lastno postavko, kar je tudi bila javno izražena želja predstavnikov sodnega sveta.

Kako ga sestavijo
Sodni svet sestavlja 11 članov, od katerih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Pri tem se vsaka tri leta (mandat članov je šest let) izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki. Vsi člani sodnega sveta z novim zakonom ohranjajo mandat.