Pismo so Svet delavcev STA, Zastopstvo uredništva STA, Uredniški kolegij STA in Sindikat novinarjev STA naslovili na von der Leyenovo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

V njem so spomnili, da sta minila dva meseca od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja, ko so evropski predstavniki izrazili pričakovanje, da bo Slovenija hitro zagotovila neodvisnost in financiranje STA-ja. Od slovenske vlade pa so prihajale napovedi, da bo vprašanje financiranja STA-ja kmalu rešeno.

STA zapustila že desetina kolektiva

"Zaposleni na STA-ju, ki nas je vse manj, saj nas je medtem zapustila že desetina kolektiva, z veliko žalostjo ugotavljamo, da se ni zgodilo nič. Vlada, ki trenutno predstavlja našega ustanovitelja – Republiko Slovenijo, še naprej ravna tako, da nas načrtno spravlja v dokončno brezizhoden položaj, ko se bomo morali popolnoma odreči ali neodvisnemu poročanju ali pa svojim službam," so poudarili.

Vodstvo vladnega Urada za komuniciranje (Ukom) ob podpori najvišjih predstavnikov vlade po njihovih navedbah "iz dneva v dan dokazuje, da nima nobenega resnega namena rešiti problematike financiranja, in si sproti izmišljuje vedno nove pogoje, ki bi jim morali zadostiti". Dodali so, da je bila pogodba, ki jo je Ukom ponudil v podpis, za STA škodljiva in bi vodila v upad tržnih prihodkov, ki prav tako kot državni predstavljajo približno polovico vseh prihodkov družbe. Tako že 243. dan ostaja STA brez denarja, ki jim v skladu z zakonom o STA-ju in sedmim protikoronskim zakonom pripada, so opozorili.

"Namesto s sprostitvijo financiranja agencije, k čemur pozivajo tako Evropska komisija kot mednarodne novinarske organizacije, stroka in drugi, se odgovorni raje ukvarjajo z zavajanjem in norčevanjem iz verodostojnega poročanja STA-ja,bili " so ob tem poudarili in besede podkrepili z nekaj zadnjimi tviti vladnih predstavnikov. Hkrati so opozorili, da neplačevanje javne službe, čeprav jo ves čas neprekinjeno opravljajo, za STA pomeni dokončno slovo že v dveh mesecih, saj bi lahko že v začetku oktobra pahnjeni v nelikvidnost.

Moralna podpora EU-ja ne zadošča več

Že doslej se je temu družba izognila z rešitvami, "ki so nepredstavljive v demokratičnih državah, saj smo si vsaj za nekaj mesecev obstoj podaljšali z zbiranjem sredstev državljanov in s prodajo obstoječih terjatev". A brez jasne rešitve bo vseh preostalih 87 zaposlenih pristalo na zavodu za zaposlovanje, v socialnih stiskah se bodo znašli tudi družinski člani, so posvarili. Ob tem so spomnili tudi, da sodišča v Sloveniji meljejo počasi, "kakršna koli pravna zmaga čez nekaj mesecev pa razen moralnega zadoščenja ne bo pomagala".

Naslovnike pisma so zato prosili za podporo vnovičnemu pozivu vladi, naj nemudoma in brez pogojevanj zagotovi sredstva za delovanje STA-ja, a hkrati opozorili, da moralna podpora najvišjih predstavnikov EU-ja, ki jim je v zadnjih mesecih veliko pomenila, ne zadošča več. "Treba bo storiti kakšen odločnejši, morda doslej še neviden korak za zaščito svobode medijev. Drugače bo to nov poraz demokratičnih vrednot, za katere so se borili ustanovitelji EU-ja," so še pozvali podpisniki.

Medtem se nadaljujejo dopisi med STA-jem in Ukomom. Ukom STA-ju očita, da ne opravlja javne službe v skladu z zakonom o STA-ju, na agenciji pa so v današnjem odgovoru te trditve zavrnili in poudarili, da zdajšnji način izvajanja javne službe od začetka veljavnosti zakona leta 2011 ni bil sporen za nobeno vlado doslej, tudi za drugo vlado Janeza Janše in tudi lani še ne.

Ukomu očitajo nenehno spreminjanje razlogov za zadržanje financiranja, od vpogleda v poslovno dokumentacijo (pri čemer še danes ne vedo, kje je aprila posredovana dokumentacija), do vprašanja nedovoljene državne pomoči, zdaj pa torej, da STA ne opravlja javne službe. Hkrati pa so opozorili tudi na že objavljeno stališče več pravnih mnenj, da iz zakona ne izhaja pravica vlade ali Ukoma, da se izvajanje javne službe ne financira.

Na STA-ju so sicer z dopisom vnovič predlagali pogovore. Vodstvo STA-ja je o razmerah obvestilo tudi predsednika republike ter predsednike DZ-ja, DS-ja in vlade.