Na področju visokega šolstva je kandidatka za ministrico za prednostno nalogo označila sprejetje zakona o visokem šolstvu in zakona o raziskovalni dejavnosti. Za akreditacije za študijske programe poudarja, da jih je treba narediti evropsko primerljive. Čeprav med nekaterimi prevladuje prepričanje, da bo večja izbira ponudnikov izobraževanja sama po sebi zagotovila kakovost, a v praksi to po njenih besedah ne drži. Za kakovost je pomembnih še veliko drugih dejavnikov, med drugim delež, ki ga imajo zasebni izobraževalni zavodi, njihova organizacija in informiranost študentov, je poudarila. Zato meni, da je načelo "fakulteta v vsako vas" nevarno.

Poudarila je, da nima težav z nastajanjem zasebnih fakultet, vendar le če izpolnjujejo merila, ki so v veljavi v EU-ju. Zavzema se tudi za večjo povezanost šolstva z gospodarstvom.

Več tujih jezikov v osnovnih šolah
Kot ministrica si bo prizadevala za večjo kakovost znanja in za jezikovno politiko po načelu materni jezik in dva tuja jezika, pri čemer meni, da angleščina v EU-ju ni tuji jezik. Med drugim se bo zavzela za to, da bo angleški jezik obvezen v prvem razredu in da bo drugi tuji jezik obvezen od četrtega razreda naprej.

Ekonomika javnega sektorja je njena stroka
Setnikar Cankarjeva, doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za ekonomiko javnega sektorja, je na parlamentarnem odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino v predstavitvi poudarila predvsem svoje dosedanje delovne izkušnje. Kot pravi, na področju izobraževanja deluje vse življenje, zato to področje, še posebej področje visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, dovolj dobro pozna.

Vodstvene izkušnje je med drugim pridobila kot dekanka ljubljanske fakultete za upravo, sodeluje pa tudi pri več mednarodnih projektih in v raziskovalni dejavnosti, njeno strokovno področje je ekonomika javnega sektorja, je pojasnila.

Prepričana je, da nekdo, ki je zaposlen v javnem sektorju, ne bi smel biti hkrati zaposlen v zasebnem podjetju ali zavodu, "ker pri tem nujno prihaja do konflikta interesov". Zato je napovedala, da se bo izločila iz odločanja v vseh primerih, ki zadevajo njene sorodnike ali prijatelje. Na področje javnega sektorja po njenih besedah vse bolj vplivajo tudi posledice gospodarske krize, ki jih je najprej občutil gospodarski sektor. "Javni sektor ne more biti in ni izoliran otok, ki živi svoje življenje proračunskega sektorja, medtem ko se vse okoli njega podira," je poudarila. Kot pravi, je treba vprašanje konsolidacije rešiti na makroravni, vsak izmed izvajalcev pa mora pogledati, ali so kakšne možnosti, da se boljše organizira delo in se najdejo prihranki, ki se vložijo v razvoj.

V razpravi so člani odbora kandidatki priznali izkušenost na področju visokega šolstva, predvsem opozicijski poslanci pa so ji očitali, da je v predstavitvi premalo časa posvetila področjem predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega izobraževanja ter področju športa.

Štirje kandidati že zaslišani, preostali v torek
V petek so zaslišanja uspešno prestali štirje ministrski kandidati, in sicer kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec ter kandidat za ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Preostali ministrski kandidati bodo zaslišani v torek, DZ pa bo o celotni ministrski listi odločal v četrtek.