Predvsem izpostavljata način delovanja CSD-ja, policije in sistema po sami nesreči.

Njuni trije sinovi so preživljali počitnice pri starih starših, sama pa sta bila v času nesreče s četrtim otrokom v Ljubljani. Kot pišeta, "nas o nesreči sina, ki se je zgodila po naših do zdaj dostopnih podatkih v torek, 28. 7., ob 16.30, niso obvestili do poznega večera, saj so šele nekaj po 21. uri na vratih pozvonili kriminalisti in nas obvestili o tragediji, torej skoraj pet ur po nesreči".

Na kraju nesreče sta bila prisotna tudi druga dva sinova, ki sta nesrečo videla. Kot sta zapisala v pismu, sta sinova, stara 12 in 6 let, že takoj po nesreči prisotne na kraju prosila, naj ju pokličejo. "Tako prisotni policist kot delavke CSD-ja jima kljub prošnjam obeh sinov (6 in 12 let) tega niso omogočili. V trenutku, ko sva izvedela za grozljivo nesrečo, sva nemudoma želela priti v stik z otrokoma, ki sta bila po pričevanju ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk CSD-ja. Kljub več poskusom klicev nam delavke CSD-ja niso omogočile pogovora z otrokoma niti s starima staršema."

Takoj sta se odpeljala v Novo Gorico, kjer sta potem prevzela sinova, in želela videti ponesrečenega otroka, a se je zapletlo, saj se je izkazalo, da ni jasne informacije, kje je truplo. "Delavke CSD-ja so podale informacijo, da je bil ponesrečeni sin prepeljan v šempetrsko bolnišnico. V šempetrski bolnišnici niso imeli o tem nobenih informacij. Po četrt ure iskanja informacij so nas obvestili, da je bil sin prepeljan v ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije o sinu."

Ker sta želela čim prej do ponesrečenega sina, sta se odpravila proti Ljubljani in po telefonu poskušala pridobiti informacije od inštituta za sodno medicino. Pri tem sta bila neuspešna, saj so jima rekli, da ne moreta obiskati sina, ker ni prisotnega zdravnika. Pomagati niso mogli niti pri policiji, na katero sta se obrnila po pomoč. "Zgodaj zjutraj, 29. 7., sva ponovno poklicala na Inštitut za sodno medicino, kjer so nam sporočili, da naj pokličemo na Žale ob 10. uri za več informacij. Ob 10. uri na Žalah niso imeli nobenih informacij in so naročili, naj pokličeva šele ob 14. uri."

Kje je truplo?

Na Žalah so jima pojasnili, da se morata obrniti nazaj na Inštitut za sodno medicino, saj trupla še ni bilo na Žalah. Na inštitutu so jima povedali, da bodo sina v kratkem odpeljali na Žale, sama pa sta se v tamkajšnji sprejemni pisarni želela potem dogovoriti o možnosti za slovo. "V sprejemni pisarni so nama razložili, da imajo določene postopke glede priprave pokojnikov in nimajo dovolj prostora, da bi nam lahko omogočili slovo od sina še isti dan. Rekli so nam, da se lahko oglasimo naslednji dan ob 14. uri (30. 7.)," razložita potek dogodkov. Ker sta bila vztrajna, so jima na Žalah v roku ene ure omogočili, da sta videla umrlega.

"Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način, in namesto da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine," sta še med drugim zapisala. "Sprašujeva se, kako je mogoče, da nama je bila kot staršema odvzeta pravica vedeti za nesrečo sina, takoj ko se je ta zgodila, in kako je mogoče, da naju o nesreči ni nihče obvestil še 5 ur po dogodku? Sprašujeva se tudi, zakaj in na kakšni podlagi je CSD otroka izoliral in onemogočil stik z nama kot staršema?"

Pojasnila policije

S policije so nam glede nesreče poslali dodatna pojasnila. Kot so zapisali, so 10-letnika v okviru reševalne akcije našli ob 18.10, sledilo je dolgotrajno oživljanje, ki pa je bilo neuspešno.

Kot so zapisali v PU-ju Nova Gorica, postopke ravnanja v primeru smrti določa Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliškopregledne službe. Kot pojasnjujejo, so bili starši pokojnega o dogodku obveščeni ob 20.45 prek krajevno pristojne policijske enote na območju druge policijske uprave. Postopki iskanja, oživljanja in ugotavljanja identitete so trajali dalj časa, zato je prišlo do zamika pri obveščanju staršev pokojnega, so zapisali.

Ob tem so še zapisali, da je bila na kraju nesreče prek uslužbencev CSD-ja Severna Primorska zagotovljena psihosocialna pomoč odraslim osebam in otrokom. Drugih podrobnosti niso podali, so pa dodali, da še zbirajo obvestila glede tragičnega dogodka.

Odziv CSD-ja Severna Primorska

V CSD-ju Severna Primorska so, kot navaja Slovenska tiskovna agencija (STA), v odzivu na pismo staršev poudarili, da so strokovne delavke centra ravnale po navodilih policije in nudile psihološko oporo sorojencema pogrešanega dečka in starim staršem, ki so bili v veliki stiski in šoku.

Pojasnili so, da otroka zaradi tragične situacije nista zmogla pogovora in so se strokovne delavke trudile preusmerjati pozornost na druge vsebine, da so otrokoma olajšale stisko. Ko je na telefon enega od starih staršev nekdo poklical, v vsej svoji prizadetosti zaradi nesreče stara starša nista odgovorila, so še pojasnili na CSD-ju.

Dve strokovni delavki sta ostali z družino vse do prihoda staršev, ki sta želela takoj videti tudi ponesrečenega sina. Delavki sta jima na podlagi informacije policije povedali, da so otroka peljali v šempetrsko bolnišnico. Vendar tam ni bilo dežurnega patologa, zato so dečka odpeljali neposredno v Ljubljano na Inštitut za sodno medicino, še STA navaja odziv CSD-ja.